| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Učinek bele halje pri ambulantnem merjenju krvnega tlaka
Avtorji:ID Peganc, Dominika (Avtor)
ID Čuček Trifkovič, Klavdija (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Koželj, Anton (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Peganc_Dominika_2014.pdf (903,70 KB)
MD5: 96DD70AB48BAB199BDFE7172E83ACE35
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Izhodišče. V diplomskem delu smo predstavili učinek bele halje in hipertenzijo bele halje ter vpliv, ki ga imata pri obravnavi arterijske hipertenzije. Opisali smo stres in anksioznost ter ostale dejavnike, ki prispevajo k fenomenu bele halje. Namen raziskave je bil oceniti učinek bele halje in pri pacientih ugotoviti dejansko razliko v vrednostih krvnega tlaka in pulza izmerjenih pri zdravniku in medicinski sestri, upoštevajoč starost in spol. Nenazadnje smo želeli predstaviti tudi vlogo medicinske sestre pri merjenju krvnega tlaka. Metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi z uporabo strukturirane tabele, kamor smo vpisovali rezultate dveh merjenj krvnega tlaka, prvega s strani medicinske sestre, drugega s strani zdravnice. Sodelovalo je 50 pacientov Poliklinike Spera v Mariboru. Rezultati. Vrednosti krvnega tlaka in pulza so bile višje, ko je meritve izvajala zdravnica. Vrednosti sistoličnega krvnega tlaka so bile povprečno višje za 9,9 mmHg (p < 0,000), vrednosti diastoličnega krvnega tlaka za 5,1 mmHg (p < 0,000), vrednosti pulza pa za 4,2 utripe/min (p < 0,000) v primerjavi z meritvami medicinske sestre. Klinično pomembna razlika med merjenji zdravnice in medicinske sestre se pri sistoličnem krvnem tlaku kaže pri 46 % pacientov, ki so pri merjenju s strani zdravnice dosegali vrednosti nad 10 mmHg, v primerjavi z meritvami medicinske sestre, pri merjenju diastoličnega krvnega tlaka pa se ta razlika kaže pri 12 % pacientov. Pri merjenju pulza pa je klinično pomembna razlika izražena pri 12 % pacientov, kjer se je pulz povečal za 9 udarcev/minuto ali več. Povišanje krvnega tlaka, predvsem sistoličnega krvnega tlaka, ko je meritve izvajala zdravnica, je bilo izrazitejše pri pacientih, starih 65 let ali več, razlika v vrednostih krvnega tlaka in pulza med spoli pa je sicer majhna, vendar izrazitejša pri ženskah. Sklep. Vrednosti krvnega tlaka in pulza so višje, ko meritve izvaja zdravnik, zato je vloga medicinske sestre pri merjenju krvnega tlaka toliko bolj pomembna, saj skupaj s prepoznavanjem in upoštevanjem pojava učinka bele halje pripomore k ustrezni obravnavi arterijske hipertenzije.
Ključne besede:arterijska hipertenzija, učinek bele halje, hipertenzija bele halje, merjenje krvnega tlaka, stres, medicinska sestra
Kraj izida:Maribor
Založnik:[D. Peganc]
Leto izida:2014
PID:20.500.12556/DKUM-44334 Novo okno
UDK:616.12-008.331.1(043.2)
COBISS.SI-ID:2035620 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:OREDI9YC
Datum objave v DKUM:22.08.2014
Število ogledov:3995
Število prenosov:234
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FZV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The white coat effect in ambulatory blood pressure measurement
Opis:Background. In this diploma thesis we presented arterial hypertension, white coat hypertension and white coat effect. We described factors contributing to the white coat phenomenon along with stress and anxiety. The purpose of this study was to assess the white coat effect in patients, to determine the difference in blood pressure values measured by a doctor and a nurse, to assess gender and age as factors contributing to white coat effect and finally to demonstrate the role of nurses in the measurment of blood pressure. Methodology. The research was based on quantitative methodology using a structured table. 50 patients visiting Poliklinika Spera Maribor underwent two measurments of blood pressure and heart rate, one taken by a nurse and other by physician. Results. The values of blood pressure and pulse were higher when measured by a physician, on average of 9,9 mmHg (p < 0,000) in systolic blood pressure, 5,1 mmHg (p < 0,000) in diastolic blood pressure and of 4,2 beats/min (p < 0,000) in comparison to values measured by a nurse. Clinically relevant difference between doctor and nurse measurement in systolic blood pressure values occurred in 46 % of patients, who exhibited a rise above 10 mmHg when measured by a doctor. Clinically important difference in diastolic blood pressure occurred in 12 % of patients and in 12 % of patients who exhibited a rise in heart rate over 9 beats/min. The rise in blood pressure values, when the measurements are taken by a doctor, is more pronounced in patients aged 65 years or more, particularly affecting systolic blood pressure. The differences in measured values by a doctor or a nurse according to gender are small, yet more pronounced in women. Conclusion. The role of nurse in blood pressure measurments as well as recognition and observance of white coat effect is of great importance for reliable control of arterial hypertension.
Ključne besede:arterial hypertension, white coat effect, white coat hypertension, blood pressure measurement, stress, nurse


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici