PRAVNA UREDITEV MEJNEGA SPORA S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI

Zalesnik, Lea

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	PRAVNA UREDITEV MEJNEGA SPORA S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Avtorji:	ID Zalesnik, Lea (Avtor) ID Vrenčur, Renato (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	UN_Zalesnik_Lea_2015.pdf (691,19 KB) MD5: 3DB5763BAD56FE06D9AD277D7F426299
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	PF - Pravna fakulteta
Opis:	V diplomskem delu sem se najprej osredotočila na opredelitev pojma meje, ki je primaren za razumevanje nadaljnjih poglavij. Kot daljica, ki razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel, jo opredeljuje Zakon o evidentiranju nepremičnin. Pojma obnove in poprave meje sta prav tako pomembna za razumevanje nadaljnje tematike, s tem da Zakon o nepravdnem postopku, postopka obnove meje ne ureja več. Sedaj je v njem urejen postopek označitve meje v naravi. Ena izmed sprememb, z uveljavitvijo Zakona o evidentiranj nepremičnin, je pojem urejene meje. Po prejšnjem Zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot je bil pojem urejene meje opredeljen kot dokončna meja, ki pa je bila vsebinsko enaka današnjemu institutu urejene meje. Primarni del diplomskega dela je osredotočen na postopek ureditve meje. Meja se lahko uredi v upravnem ali sodnem postopku. V upravnem postopku se meja uredi po postopku ureditve meje. Postopek izvaja geodetsko podjetje, meja pa se na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru po postopku evidentiranja urejene meje. Elaborat ureditve meje je strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, katerega izda geodetsko podjetje. V sodnem postopku se meja lahko uredi v pravdnem ali nepravdnem postopku. V nepravdnem postopku je mogoče združiti v postopku več udeležencev. V pravdi pa je ta fokusirana zgolj na dve stranki. Postopek za ureditev meje je pogosto kombinacija izvršilnega in pravdnega postopka, saj prihaja do odločanja in realizacije o sporu. Ko sodišče odloča o meji, svojo odločitev izvede s postavitvijo mejnih znamenj. V Stvarnopravnem zakoniku so določeni kriteriji po katerih odloča sodišče v sodnem postopku. Kriteriji so močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena. Sodišče jih ne more izbirati po poljubnem vrstnem redu, ampak mora pri tem slediti zakonskim določbam. Na zadnje sem se osredotočila na gradnjo čez mejo nepremičnine. Gre za enega izmed najpomembnejših sosedskopravnih institutov. Diplomsko delo sem želela okrepiti in približati stvarnosti s praktičnimi primeri vzetimi iz sodne prakse.
Ključne besede:	meja, ureditev meje, urejena meja, upravni postopek, sodni postopek, gradnja čez mejo nepremičnine
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[L. Zalesnik]
Leto izida:	2015
PID:	20.500.12556/DKUM-47790
UDK:	347.2(043.2)
COBISS.SI-ID:	4905771
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:CWXLICRY
Datum objave v DKUM:	10.06.2015
Število ogledov:	2618
Število prenosov:	418
Metapodatki:
Področja:	PF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	LEGAL REGULATION OF THE BORDER DISPUTE WITH FOCUS ON CASE LAW
Opis:	For the understanding of this thesis it is crucial to comprehend the definition of the boundary. Therefore I initially focused on the definition of this concept. Real Estate Act (“Zakon o evidentiranju nepremičnin”) defines it as a straight line that divides two or more adjacent properties. Despite the lack of provisions regulating the “reconstruction of a boundary” in the currently valid Real Estate Act (“Zakon o evidentiranju nepremičnin”) it is important to understand the meaning of the “reconstruction of a boundary” and the meaning of the “adjustment of the boundary”. With the enforcement of a Real Estate Act (“Zakon o evidentiranju nepremičnin”) in 2006 previously known “reconstruction of a boundary” was replaced with so called “process of marking the boundaries in the nature”. Furthermore, so called “final border” was replaced with “governed border” whereas the concepts are substantively equal. In the first part of my thesis I focused on the process of the determination of the boundary. Boundary can be determined in an administrative or judicial proceeding. In an administrative proceeding the boundary is determined in a so called “boundary determination process”. The process is carried out by a surveying company which issues an elaborate. This elaborate is later a technical basis to register the boundary in a cadastre. In a judicial proceeding the boundary is determined in a contentious or non-contentious proceeding. The contentious proceeding is focused on two parties whereas the non-contentious proceeding enables multiple participants. The process of determining the boundary is often a combination of an execution procedure and a litigation procedure and the court is obliged to take the decision. When the court reaches its decision it marks the course of the boundary with boundary markers. The Law of Property Code (“Stvarnopravni zakonik”) sets out the criteria under which the court decides in the judicial proceedings. The criteria are “stronger right”, “last peaceful possession” and “fair assessment”. When the court decides on the basis of the above listed criteria it has to follow a certain order set out by the law. In the last part I focused on the construction over the boundary. This is one of the most important institutes in property law. I added real life examples and legal cases from the case law.
Ključne besede:	boundary, determination of the boundary, determined boundary, administrative proceeding, judicial proceeding, construction over the boundary

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj