NAPOVEDNE VREDNOSTI ZAPLETOV MED INTENZIVNIM ZDRAVLJENJEM PO KORONAROGRAFIJAH Z UPORABO LESTVICE EWS – EARLY WARNING SCORE

Mikl, Metka

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	NAPOVEDNE VREDNOSTI ZAPLETOV MED INTENZIVNIM ZDRAVLJENJEM PO KORONAROGRAFIJAH Z UPORABO LESTVICE EWS – EARLY WARNING SCORE
Avtorji:	ID Mikl, Metka (Avtor) ID Križmarić, Miljenko (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Mikl_Metka_2015.pdf (1,31 MB) MD5: 807CF66B8CF83961ACD40BC6408E7A71
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:	Early warning score /system – EWS; pri nas poznamo pod imenom zgodnji opozorilni sistem, točkovnik, lestvica. Je najpogosteje opisan sistem, namenjen odkrivanju ogroženih bolnikov in sprožanju odziva zdravstvenega osebja. Je preprost fiziološki točkovni sistem, ki ga lahko izračunamo ob bolnikovi postelji, z uporabo fizioloških spremenljivk (frekvenca dihanja, telesna temperatura, sistolični krvni tlak, frekvenca srca, stanje zavesti, nasičenost hemoglobina s kisikom v periferni arterijski krvi (SpO2)) ter aplikacija kisika. Za merjenje teh spremenljivk ni potrebna zapletena draga oprema in so ponovljive. Pri naši raziskavi smo izhajali EWS lestvice, ki smo jo povzeli iz priročnika z naslovom National Early Warning Score (NEWS) (Royal College of Physicians [RCP], 2012) in z njeno pomočjo poskušali napovedati zaplete po urgentni koronarografiji v treh različnih časovnih intervalih. Raziskovalna metodologija: izvedli smo kvantitativno raziskavo na vzorcu 38 bolnikov. Izhajali smo iz lestvice EWS povzetu po NEWS. Vzorec bolnikov je bil priložnostni z vključitvenim kriterijem urgentno opravljene koronarografije in napotitvijo bolnikov v Kardiološko intenzivno terapijo (KIT). Fiziološke spremenljivke smo zajemali s kliničnim monitorjem Philips. Razen ugotavljanja stopnje zavesti, kjer smo uporabili AVPU lestvico, smo zabeležili tudi aplikacijo kisika. Glede na seštevek vrednosti fizioloških spremenljivk, ter aplikacije kisika, ki je vrednost povečala za 2 točki, smo izračunali EWS in skušali napovedati zaplete. Raziskavo smo razdelili v tri različne časovne intervale merjenja fizioloških spremenljivk in računanja EWS. Prvo meritev smo izvedli ob sprejemu bolnika v Laboratorij za invazivno kardiološko diagnostiko in intervencijsko kardiologijo (LIK), drugo ob sprejemu v Kardiološko intenzivno terapijo (KIT), nato pa po 12 urah od sprejema v KIT. Vrednosti EWS smo primerjali s pojavom zapletov, ki so nastali v LIK, potem od sprejema v KIT in znotraj 12 ur od sprejema in v zadnjem časovnem oknu od 12 ur od sprejema, pa vse do 24 ur od sprejema v KIT. Za statistično obdelavo smo uporabili neparametrične teste in ROC krivuljo ter upoštevali značilnost pri p < 0,05. Rezultati: Na splošno lahko povzamemo, da je v različnih časovnih intervalih zaslediti višje vrednosti mediane EWS pri bolnikih z zapleti, kot v skupini bolnikov brez zapletov. V LIK-u je pri bolnikih z zapleti zaslediti višjo vrednost mediane EWS, in sicer 5,00 (IQR 3,75–9,00), medtem ko je v skupini bolnikov, kjer ni prišlo do zapleta, vrednost mediane EWS statistično nižja 1,00 (IQR 0,00–2,75) (p = 0,001). ROC krivulja glede napovedi zapletov, nam da relativno visoko napovedno vrednost površine pod krivuljo (AUC) 0,85 in interval zaupanja (CI 0,71–0,99). Tudi pri posameznih vrednostih fizioloških spremenljivk v LIK glede na pojavnost zapletov smo zabeležili statistično pomembne razlike in sicer pri frekvenci dihanja glede na pojavnost zapleta (p = 0,002), vrednosti SpO2 glede na zaplet (p = 0,003), aplikaciji kisika (p = 0,004), ter mejno visoka vrednost pri frekvenci pulza glede na pojavnost zapleta (p = 0,050). Pri spremenljivkah telesne temperature, sistoličnem krvnem tlaku in stanju zavesti nismo opazili statistično pomembnih razlik. Ob sprejemu v KIT zabeležimo statistično razliko mediane EWS pri bolnikih z zapletom 2,00 (IQR 0,50–7,00) ter bolnikih brez zapleta 1,00 (IQR 0,00–2,50) (p = 0,049). ROC krivulja glede napovedi zapletov nam da nižjo napovedno vrednost površine pod krivuljo (AUC = 0,65) in interval zaupanja (CI 0,45–0,86). Pri posameznih vrednostih fizioloških spremenljivk glede na pojavnost zapletov smo zabeležili statistično pomembno razliko pri: frekvenci dihanja (p = 0,006), sistoličnem krvnem tlaku (p = 0,036) in frekvenci pulza (p = 0,028) glede na pojavnost zapletov. Pri spremenljivkah vrednosti SpO2, telesni temperaturi, aplikaciji kisika in stanju zavesti nismo opazili statistično pomembnih razlik. Po 12 urah od sprejema v KIT je višja vrednost mediane EWS pri bolnikih z zapletom 1,00 (IQR 0,50–2,50), medtem ko je v skupini brez zapleta mediana EWS nižja in znaša 0,00 (IQR 0,00–2,00), ne predstavlja pa statistično pomembne razlike glede na pojav zapletov (p = 0,237). ROC krivulja glede napovedi zapletov nam da skoraj enako napovedno vrednost pod krivuljo kot ob sprejemu v KIT (AUC = 0,65) in nekoliko višji interval zaupanja (CI 0,42–0,89). Statistično pomembne razlike nismo zabeležili pri nobeni fiziološki spremenljivki. Sklep: Ugotavljamo, da nam je uporaba EWS točkovnika lahko v pomoč pri napovedovanju oz. odkrivanju bolnikov po koronarografijah s povečanim tveganjem, za poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja ali nastanka zapletov, vendar le v zgodnjih fazah zdravljenja.
Ključne besede:	EWS lestvica, fiziološke spremenljivke, koronarografija, zapleti bolnika
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[M. Mikl]
Leto izida:	2015
PID:	20.500.12556/DKUM-48086
UDK:	616.12-07
COBISS.SI-ID:	2127780
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:RKFQ7DTA
Datum objave v DKUM:	20.07.2015
Število ogledov:	1921
Število prenosov:	206
Metapodatki:
Področja:	FZV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	PREDICTED VALUES OF COMPLICATIONS IN INTENSIVE CARE, AFTER CORONOGRAPHY, USING THE EWS SCALE
Opis:	Early warning score /system/ scale – EWS, is known as early warning system, scale. It is the most frequently described system, intended for determining high risk patients and for triggering the medical staff response. It is a simple physiological scoring system which can be calculated at patients’ bed using physiological parameters (the respiratory rate, body temperature, systolic blood pressure, heart beat frequency, state of consciousness, saturation of haemoglobin with oxygen in peripheral arterial blood (SpO2)), and the application of oxigen. No expensive equipment is needed for measuring the parameters and the procedure is repeatable. In our research we have used the NEWS scale which we recapitulated from the scientific manual “National Early Warning Score (NEWS) (Royal College of Physicians [RCP], 2012), and with its help we tried to predict the complications after urgent coronarography in three different time intervals. Research method: we have carried out a quantitative research on the sample of 38 patients. We based it on the NEWS scale recapitulated from NEWS. The patient sample was random, the including criteria was urgent undergone coronarography and reference to Cardiology Intensive Therapy (CIT). Physiological variables were gathered with the clinical monitor Philips. Besides determining the level of consciousness with using the AVPU scale we also measured the application of oxygen. According to the sum of the variables’ values and the application of oxygen which hightened the value for 2 points, we calculated the EWS and tried to predict the complications. We divided the research into three different time intervals of measuring the physiological variables and of calculating the EWS. The first measurement was made at the admission to The Laboratory for Invasive Cardiological Diagnostics and Intervention Cardiology (LICDIC), the second at the admission to The Cardiological Intensive Therapy (CIT) and after that 12 hours after the admission to CIT. We compared these EWS values with the occurence of complications at LICDIC and in CIT from the admission to 12 hours from admission and lastly from 12 hours from admission to 24 hours form admission to CIT. For the statistical data processing we used nonparametric tests and the ROC curve and we have considered the characteristic at p<0,05. Results: in general, we can sum up that in different time intervals we can discover higher values of EWS median in patients with complications, as opposed to the group of patients without complications. In LICDIC a higher value of EWS median can be detected with patients with complications, namely 5,00 (IQR 3,75 – 9,00), while in the group of patients without complications the value of EWS median is statistically lower 1,00 (IQR 0,00-2,75) (p=0,001). ROC curve for predicting complications gives a relatively high predicting value of the area under the curve (AUC) 0,85 and the confidence interval (CI 0,71-0,99). Also in individual values of physiological variables at LICDIC according to complication occurrence we noted statistically significant differences in: the respiratory rate, according to complication occurrence (p=0,002), the value of SpO2 according to the complication (p=0,003), the application of oxygen (p=0,004), and in the border line value in heart rate according to complication occurrence (p=0,050). With variables of body temperature, systolic blood pressure, pulse rate and the patients’ responsiveness there were no statistically significant differences noted. At the admission to CIT we noted a statistical difference of the EWS median in patients with the complication 2,00 (IQR 0,50-7,00) and in patients with no complications 1,00 (IQR 0,00-2,50) (p = 0,049). ROC curve for predicting complications gives a lower predicting value under the curve surface (AUC= 0,65) and the confidence interval (CI 0,45-0,86). Also in individual values of the physiological variables we noted a statistically significant difference in: respiratory rate (p=0,006), systolic blood pressure (p=0,036) and heart rate frequency (p=0,028) according to complication occurrence. In SpO2 value variables, body temperature, oxygen application and state of consciousness we did not note statistically significant differences. After 12 hours from the admission to CIT the EWS median in patients with complications 1,00 (IQR 0,50–2,50) is higher, while the EWS median in patients without complications is lower and equals 0,00 (IQR 0,00-2,00) but it does not represent a statistically significant difference according to complication occurrence. ROC curve for predicting complications gives an almost equal predicting value under the curve as at the admission to CIT (AUC=0,65) and a slightly higher confidence interval (CI 0,42–0,89). We did not note a statistically significant difference with any of the physiological variables. Conclusion: We established that the use of the EWS Scoring System can be helpful in predicting or determining patients with a higher risk after undergoing coronarography, their health deterioration or emerging complications, but only in early stages of treatment.
Ključne besede:	EWS scoring system, physiological variables, coronarography, patient complications

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj