| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:HRVAŠKA POLITIČNA EMIGRACIJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Avtorji:ID Kosi, Luka (Avtor)
ID Friš, Darko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Kosi_Luka_2015.pdf (4,09 MB)
MD5: C70427EBD950AD5A20BEDEF750270195
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Med letoma 1946 in 1991 je okoli 350.000 Hrvatov emigriralo v zahodne in čezoceanske države, bodisi iz ekonomskih ali političnih razlogov. Organizacije hrvaške politične emigracije na zahodu po drugi svetovni vojni bi lahko razdelili na legalne, pollegalne in nelegalne. Tiste, ki so se pri svojem delovanju posluževale teroristično-diverzantskih akcij, so načeloma bile nelegalne, vendar včasih le pogojno, saj je ta nelegalnost služila zgolj kot obramba pred morebitno jugoslovansko intervencijo pri tamkajšnjih oblasteh. Osnovna značilnost vseh emigrantskih organizacij je bil nacionalizem in šovinizem. Ker pa so bili emigranti različnih miselnosti in političnih prepričanj, je za hrvaško politično emigracijo bila značilna razdvojenost. Ta nasprotja so emigraciji preprečila vse napore, da bi se uspešno povezala pod eno zastavo oz. organizacijo. Emigrantske organizacije so se razlikovale po načinu delovanja, številčnosti in organiziranosti. Nekatere organizacije so se za dosego svojih ciljev posluževale predvsem propagande, druge so edino sredstvo za dosego ciljev videle v terorističnih in diverzantskih akcijah. Glavni cilj hrvaške politične emigracije je bila samostojna hrvaška država, pri čemer se je velik del opiral na ustaštvo. Jugoslovanske varnostnoobveščevalne službe so hrvaško politično emigracijo bolj ali manj uspešno nadzirale. Pri tem so se posluževale različnih prijemov. Najpogostejše je bilo delo s t.i. sodelavci ali agenti pod krinko, ki so se uspešno prikradli med predstavnike emigracije. Tako je varnostnoobveščevalna služba vnašala nemir in razdor znotraj emigrantskih vrst. Ko pa so bili izčrpani vsi koraki, je preostala le še ena možnost: ugrabitev ali atentat.
Ključne besede:hrvaška politična emigracija, ustaštvo, UDBA, terorizem, diverzije, propaganda, atentati.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[L. Kosi]
Leto izida:2015
PID:20.500.12556/DKUM-48501 Novo okno
UDK:323.285(497.13)"1946/1991"(043.2)
COBISS.SI-ID:21717000 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:9KV0YODL
Datum objave v DKUM:12.11.2015
Število ogledov:2240
Število prenosov:285
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:CROATIAN POLITICAL EMIGRATION AFTER WORLD WAR II
Opis:Between 1946 and 1991 approximately 350.000 Croatians emigrated to the western and overseas countries due to economic or political reasons. The Croatian organisations of political migration in the west after the Second World War can be categorised as legal, semi-legal and illegal. Those that engaged in terrorist-diversionary actions were chiefly illegal although sometimes only conditionally for this illegality served merely as a defence against a possible Yugoslavian intervention against the authorities of the said countries. The main characteristic of all emigrant organisations was nationalism and chauvinism, but since the emigrants were of different mentality and political beliefs, the Croatian political emigration was marked by division. These oppositions prevented the emigration from all the efforts to successfully form into one organisation or to be presented under one flag. The emigration organisations were different action-, number- and organisation wise. To achieve their goals, some made use of propaganda while the others saw the only means for fulfilling their ambitions in terrorist and diversionary actions. The primary goal of the Croatian political emigration was an independent Croatian country. In achieving it, a significant part of the emigration relied on Ustashism. The Yugoslavian security and intelligence agencies more or less successfully controlled Croatian political emigration by means of diverse activities. The commonest was working with the so-called undercover agents who successfully infiltrated among the emigration representatives, thus stirring up disorder and discord. But when all the alternatives were exhausted, there was one final option left: abduction or assassination.
Ključne besede:Croatian political emigration, Ustashism, State Security Administration, terrorism, diversions, propaganda, assassinations.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici