| Opis: | Izhodišča. Dispepsija prizadene od 25-40 % oseb ter je za zdravnika diagnostični in terapevtski izziv. Endoskopski ultrazvok je ena od diagnostičnih metod pri obravnavi bolnikov z dispepsijo. Namen retrospektivne analize je bil oceniti učinkovitost endosonografije pri bolnikih z dispeptičnimi težavami. Bolniki in metode. V obdobju od junija 2003 do maja 2005 smo v naši ustanovi endosonografsko pregledali 133 bolnikov, 93 žensk in 40 moških. Pri bolnikih kljub natančni anamnezi, kliničnemu pregledu, izvidom laboratorijskih preiskav, opravljenim ultrazvokom trebuha in endoskopiji zgornjih prebavil nismo pojasnili vzroka za bolečine v zgornjem delu trebuha. Rezultati. Bolezenske spremembe v skupnem žolčnem vodu, papili Vateri, žolčniku ali trebušni slinavki smo potrdili pri 93 bolnikih (70 %). Najpogosteje smo ugotovili prisotnost žolčnih kamnov v skupnem žolčnem vodu, holedoholitiazo, pri 40 % bolnikov. Med drugimi čestimi vzroki smo ugotovili žolčne kamne v žolčniku pri 13 % bolnikov, povečano papilo Vateri ob normalnem skupnem žolčnem vodu smo ugotovili pri 12 % bolnikov. Med redkejšimi vzroki smo potrdili razširjen skupni žolčni vod s premerom, večjim od 7 mm, brez znakov za žolčne kamne, pri 3 % bolnikov, pri 1 % bolnikov pa smo ugotovili tumorsko spremembo pred papilo Vateri, ki je izraščala iz stene žolčevoda. Pri dveh (1 %) preiskovancih smo ugotovili le povečane bezgavke v okolici brez druge patologije. Pri treh bolnikih (1,5 %) smo ugotovili kronične spremembe trebušne slinavke, ki jih prej nismo potrdili. Zaključki. Endoskopski ultrazvok se je izkazal kot uspešna slikovna diagnostična metoda pri bolnikih z dispepsijo, pri katerih z drugimi preiskavami nismo pojasnili vzroka njihovih težav. Z uporabo te metode se izognemo prenagljenim odločitvam za bolj obremenjujoče in tvegane preiskave. |
|---|
