VPLIV ODNOSA S STARŠI NA SAMOPOŠKODOVALNO VEDENJE MLADOSTNIKOV

Majhen, Maša

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	VPLIV ODNOSA S STARŠI NA SAMOPOŠKODOVALNO VEDENJE MLADOSTNIKOV
Avtorji:	ID Majhen, Maša (Avtor) ID Gregorič Kumperščak, Hojka (Mentor) Več o mentorju... ID Bakračevič, Karin (Komentor)
Datoteke:	MAG_Majhen_Masa_2016.pdf (884,63 KB) MD5: 28813DA2C773BE2879E8180385B5E7EF
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	Samopoškodovalno vedenje se najpogosteje pojavlja med mladostniki. Ker pa je družina eden izmed najpomembnejših socialnih sistemov v mladostnikovem življenju, smo želeli ugotoviti ali obstaja kakšna povezanost med mladostnikovim odnosom s starši in omenjenim pojavom. Ugotoviti smo želeli ali obstajajo znotraj družinskih odnosov in procesov dejavniki, ki vplivajo na verjetnost pojava samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Na podlagi preučene literature smo predvidevali, da zanemarjanje s strani staršev, slaba komunikacija med otrokom in starši ter nizko sprejemanje in podpora s strani staršev povečujejo verjetnost za pojav samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Magistrsko delo sestoji iz dveh delov, t.j. teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu opisujemo značilnosti mladostništva, procese v družini ter značilnosti, vzroke, metode in funkcije samopoškodovalnega vedenja. Navajamo tudi ugotovitve avtorjev predhodno izvedenih raziskav s področja vpliva družine na pojav samopoškodovalnega vedenja. V drugem, empiričnem, delu smo analizirali rezultate naše raziskave. Na vzorcu 189 udeležencev smo aplicirali slovenske verzije vprašalnikov AFP (Adolescent Reports of Family and Parenting Processes), PSI – II (Parenting Style Inventory – II) in ISAS (Inventory of statements about self-injury). Ugotovili smo, da med skupino udeležencev, za katero je značilen pojav samopoškodovalnega vedenja in skupino, za katero ta pojav ni značilen, ne prihaja do statistično pomembnih razlik v zanemarjanju s strani staršev. Prav tako smo ugotovili da se ob zmanjšanju podpore s strani staršev verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja poveča ter, da se ob povečanju intimne komunikacije znotraj družine verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja zmanjša. Ugotovili smo tudi, da se ob povečanju konflikta v družini verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja poveča. Ostalih statistično pomembnih razlik nismo odkrili.
Ključne besede:	mladostništvo, družina, zanemarjanje, komunikacija, podpora, konflikt, samopoškodovalno vedenje, vpliv družine na samopoškodovalno vedenje.
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[M. Majhen]
Leto izida:	2016
PID:	20.500.12556/DKUM-57527
UDK:	316.362.1-055.52-055.62:616.89-008.441.45-053.6(043.2)
COBISS.SI-ID:	22037512
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:E7IJSUSK
Datum objave v DKUM:	22.03.2016
Število ogledov:	3470
Število prenosov:	384
Metapodatki:
Področja:	FF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	THE INFLUENCE OF PARENT-CHILD RELATIONSHIP ON SELF-INJURIOS BEHAVIOUR OF ADOLESCENTS
Opis:	Self-injurious behaviour is most common among adolescents. However, since the family is one of the most important social systems in the adolescent's life, we wanted to determine whether there is any connection between the teenager’s relationship with parents and this phenomenon. Our goal was to assess whether there are any factors inside the family relationships and processes that affect the probability of occurrence of self-injurious behaviour in adolescents. On the basis of studied literature, we assumed that the neglect by parents, poor parent-child communication as well as low acceptance and support from parents increase the likelihood of self-injurious behaviour in adolescents. The master thesis consists of two parts, i.e. theoretical and empirical work. The theoretical part describes the characteristics of adolescence, family processes and characteristics, causes, methods and functions of self-injurious behaviour. Here we gathered the conclusions of authors of previously carried out researches in the area of family influence on the phenomenon of self-injurious behaviour. In the empirical part we analyzed the results of our research. On a sample of 189 participants we administered Slovene versions of the following questionnaires: the AFP (Reports of Adolescent Family and Parenting Processes), PSI - II (Parenting Style Inventory - II) and ISAS (Inventory of statements about self-injury) questionnaires. We found that there are no statistically significant differences in the neglect by parents between the group of participants which was characterized by the emergence of self-injurious behaviour and the group to which this phenomenon is not unique. We also found that the lower support from the parents increases the probability of occurrence of self-injurious behaviour, and that the increase in intimate communication within the family decreases the probability of occurrence of self-injurious behaviour. We have also established that, when the likelihood of conflict in the family increases the chances for self-injurious behaviour increase as well. Other statistically significant differences were not detected.
Ključne besede:	adolescence, family neglect, communication, support, conflict, self-injurious behavior, impact of family on self-injurious behavior.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj