O PRAVNI NARAVI DELOVNIH RAZMERIJ JAVNIH USLUŽBENCEV - DILEMA MED NJIHOVO POGODBENOSTJO IN NEPOGODBENOSTJO

Furman, Karmen

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	O PRAVNI NARAVI DELOVNIH RAZMERIJ JAVNIH USLUŽBENCEV - DILEMA MED NJIHOVO POGODBENOSTJO IN NEPOGODBENOSTJO
Avtorji:	ID Furman, Karmen (Avtor) ID Brezovnik, Boštjan (Mentor) Več o mentorju... ID Senčur Peček, Darja (Komentor)
Datoteke:	MAG_Furman_Karmen_2016.pdf (1,40 MB) MD5: E88D3DDC859AD24E954D1E7F6184DD6C
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Organizacija:	PF - Pravna fakulteta
Opis:	Republika Slovenija je v reformi urejanja uslužbenskih razmerij ena redkih držav, ki so uvedle pogodbeni odnos uslužbenskih razmerij tudi za uradnike, saj tako Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) kot Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) določata pogodbo o zaposlitvi kot temeljni akt, s katerim se sklene delovno razmerje in po katerem se presoja vsebina pravic in obveznosti zaposlenih v času trajanja delovnega razmerja, vključno z njegovim prenehanjem. Čeprav za razmerje med določili ZDR-1 in določili ZJU velja pravilo o razmerju med splošnim (lex generalis) in posebnim predpisom (lex specialis), pa veljavne določbe ZJU vsebujejo kar nekaj odmikov od splošne delovnopravne ureditve in s tem vzbujajo dvom v pogodbeni koncept urejanja uslužbenskih razmerij. Glede na navedeno, smo v nalogi obravnavali razmerje med obema zakonskima ureditvama in v tem okviru proučili vprašanja v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, njeno obliko in vsebino ter opredelitvijo pogodbenih strank. Specifičnost ureditve delovnih razmerij uslužbenskega sistema ureja zlasti drugi del ZJU, ki zajema posebne določbe za javne uslužbence, ki so zaposleni v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, zato so njihove pravice in obveznosti v manjšem obsegu izenačene s splošno delovnopravno ureditvijo po ZDR-1, kot to velja za druge javne uslužbence pri posrednih proračunskih uporabnikih. Osrednji del naloge je zato namenjen analizi tistih institutov uslužbenskega prava, zaradi katerih se nam zastavlja vprašanje, ali so delovna razmerja javnih uslužbencev res pogodbena. V zvezi s tem smo poiskali odgovore na vprašanje kdaj lahko zakonodajalec, glede na enotnost delovnih razmerij, pravice, obveznosti in odgovornosti javnih uslužbencev določi drugače, pri čemer drugačno urejanje delovnopravnih razmerij ne pomeni kršitve ustavnega načela enakosti pred zakonom. Pri obravnavani tematiki je zagotovo potrebno upoštevati naravo dela javnih uslužbencev, s katero se uresničuje javni interes. Glede na to, da javni uslužbenci za svoje delo porabljajo javna sredstva, lahko tudi slednje zagotovo upoštevamo kot razumen razlog, zaradi katerega se lahko delovnopravni položaj javnega uslužbenca v bistvenem razlikuje od položaja delavca po splošni delovnopravni zakonodaji. Menimo pa, da mora biti vsakršno razlikovanje oziroma drugačno urejanje delovnih razmerij javnih uslužbencev v vsakem primeru posebej skrbno proučeno in odvisno od narave dela in funkcije, ki jo posamezni zaposleni opravlja. Ugotovili smo, da potreba po spremembi obstoječe uslužbenske zakonodaje zagotovo obstaja, saj za nekatere določbe ZJU, ki določajo drugačno zakonsko ureditev pravic in obveznosti javnih uslužbencev, ni mogoče najti razumnega razloga, kar pod vprašaj postavlja tudi načelo enakosti javnih uslužbencev pred zakonom. Na podlagi teoretičnih proučevanj, se magistrsko delo zaključi z analizo ustreznosti veljavnih določb ZJU in s predlaganimi spremembami uslužbenske zakonodaje z vidika zagotavljanja javnim uslužbencem enakosti pred zakonom ter s tem tudi upoštevanjem pogodbene narave uslužbenskih razmerij. Med javnimi uslužbenci smo izvedli empirično raziskavo, s katero je bilo ugotovljeno, da so javni uslužbenci dobro seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. Velika večina anketirancev je prepričanih, da javni uslužbenci potrebujejo posebno delovnopravno zakonodajo, vendar v veljavni uslužbenski ureditvi po ZJU, ki je uvedel pogodbenost njihovih delovnih razmerij, ne vidijo prednosti v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, ko se je delovno razmerje javnih uslužbencev sklenili zgolj z odločbo predstojnika. Tudi slednje nam pokaže, da je po daljšem obdobju izvajanja ZJU v praksi vendarle nastopil trenutek, ko je potrebno pripraviti kritično analizo določb ZJU in oblikovati izhodišča za spremembe in dopolnitve veljavnega uslužbenskega sistema.
Ključne besede:	reforma javne uprave, javni sektor, javni uslužbenec, pogodbenost delovnih razmerij, instituti uslužbenskega prava, monizem delovnega prava.
Kraj izida:	Maribor
Leto izida:	2016
PID:	20.500.12556/DKUM-60960
COBISS.SI-ID:	5244459
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:Z5WKN2JM
Datum objave v DKUM:	10.12.2016
Število ogledov:	3164
Število prenosov:	347
Metapodatki:
Področja:	PF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	THE LEGAL NATURE OF EMPLOYMENT OF CIVIL SERVANTS - a dilemma between contractual and non-contractual employment
Opis:	The Republic of Slovenia is in the reform of the regulation of civil service relationships one of the few countries, that have adopted the contractual relationship for civil service relationships also for the officials, since both Labor Relations Act (hereinafter referred to as the ZDR-1) as the Civil Servants Act (hereinafter referred to as ZJU) provided a contract of employment as a fundamental instrument, with which was regulated an employment relationship and judged the rights and obligations of all employees for the duration of the employment relationship, including termination. Although is the relationship between the provisions of the ZDR-1 and ZJU the relationship between general (lex generalis) and specific rules (lex specialis), applicable provisions of the ZJU several deviations from the general labor regime and hence puts in doubt the contractual concept of regulation civil service relationships. Based on the above, we deal in thesis with the relationship between regulation and in this context, we examine questions relating to the employment contract, its form and content and the definition of the contracting parties. The specificity of the regulation of the labor relations of the civil service system regulates especially the second part of the ZJU, which includes specific provisions for the civil servants, employed in government bodies and local government administrations. The central part of thesis is therefore intended to analyze those institutes of the civil service law, which implies the question, whether the employment of civil servants is really contracted. In this regard, we seek answers to the question when the legislature can, according to the unity of labor relations, rights, obligations and responsibilities of civil servants determined differently, with a different editing employment relationship does not violate the constitutional principle of equality before the law. From this perspective it is certainly necessary to take into account the nature of the work of public servants, which exercise the public interest. Any differentiation in the labor status of civil servants from the position of employees in the private sector must be carefully examined and depending on the nature of the work and functions, that the employee performs. We found that the need to amend the existing civil service legislation certainly exists, because of certain provisions of the ZJU, which provide for a different regulation of rights and obligations of civil servants, hence a good reason can’t be found, as it calls into question the principle of equality before the law for civil servants. Based on theoretical considerations, the study concludes with an analysis of the adequacy of the provisions of the ZJU and the proposed amendments to civil service legislation in terms of providing public servants equality before the law, thereby also taking into account the contractual nature of the civil service relationships. Among public servants, we carried out empirical research, with which it was found that officials are well aware of their rights and obligations under the employment relationship. The vast majority of respondents believe that public servants need special labor legislation, but in the current civil servants legislation by the ZJU, which introduced contractions of their relationships, they do not see the benefits in comparison with the previous regime, when the employment of civil servants decided only by decision head. The latter also shows that after a period of implementation of the ZJU in practice, however, the moment arrives when it is necessary to prepare a critical analysis of the provisions of the ZJU and to create a platform for amendments to the current civil service system.
Ključne besede:	Keywords: public administration reform, public sector, public employee, labor relations contracting, civil service law institutes, labor law monism.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj