| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Fiziološki indikatorji in samoocena stresa: vpliv delovnih pogojev in osebnostnih lastnosti
Avtorji:ID Kerman, Katja (Avtor)
ID Koprivnik, Špela (Avtor)
ID Tement, Sara (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Stožer, Andraž (Komentor)
ID Gosak, Marko (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Kerman_Katja_2016.pdf (5,12 MB)
MD5: 382E963B5BF38EF9B47B1E3916AE9F6E
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Zdravje in blagostanje aktivne delovne populacije je močno določeno z delovnim okoljem in obremenitvami, s katerimi so soočeni zaposleni. Stres na delovnem mestu predstavlja dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem in telesnem zdravju. Namen raziskave za magistrsko nalogo je bil eksperimentalno proučiti takojšnje učinke izpostavljenosti stresnim delovnim pogojem na samooceno stresa in fiziološki stresni odziv, merjen z indikatorji variabilnosti v srčnem utripu, ter dodatno proučiti potencialno moderatorsko vlogo osebnostnih spremenljivk. Končni vzorec je sestavljalo 79 študentov Univerze v Mariboru, starih med 19 in 28 let, ki so bili enakovredno porazdeljeni med štiri eksperimentalne pogoje glede na Karasekov model delovnih zahtev in nadzora (1979). Vpliv neodvisnih spremenljivk (delovni pogoji po Karasekovem modelu) na odvisne (samoocena stresa, fiziološki odziv) sva preverjali preko razlike med izvajanjem delovne naloge in med sproščanjem ter preko stopnje samoocene stresa. Rezultati raziskave so pokazali, da je zgolj nadzor statistično pomembno negativno napovedoval samooceno stresa. Niti zahteve niti nadzor nista statistično pomembno napovedovala fiziološkega stresnega odziva. Prav tako ni bilo statistično pomembnega interakcijskega učinka. Izpostavili pa so se nekateri osebnostni moderatorji učinkov delovnih pogojev na stresni odziv. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost proučevanja individualnih razlik pri učinkih stresnih delovnih pogojev.
Ključne besede:variabilnost v srčnem utripu, Karasekov model delovnih zahtev in nadzora, fiziološki stresni odziv, eksperiment, individualne razlike
Kraj izida:Maribor
Založnik:[K. Kerman
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-61550 Novo okno
UDK:159.944.4(043.2)
COBISS.SI-ID:22522888 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:LO2ZOX00
Datum objave v DKUM:13.09.2016
Število ogledov:2513
Število prenosov:490
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Physiological indicators and self-rated stress: the influence of working conditions and personality traits
Opis:The health and well-being of the active working population is strongly determined by the work environment and workload, with which the employees are faced. Workplace stress represents a risk factor for developing mental and physical health problems. The aim of the thesis research was to study through experiment, the immediate effects of stress-inducing work conditions with self-rated stress and physiological stress response measured by heart rate variability indicators. Additionally we also wanted to investigate the possible moderating role of personality variables. The final sample consisted of 79 students of the University Maribor, aged between 19 and 28 years, who were evenly divided between four experimental conditions according to the Karasek’s work demand-control model (1979). We examined the effects of independent variables (work conditions according to Karasek’s model) on dependent variables (self-rated stress, physiological response) through the difference between measurements taken during task implementation and relaxation, and through self-rated stress levels. The results of our study showed that solely control statistically significant predicted negative results of self-rated stress. Work demands and work control were not statistically significant predictors of physiological stress response. Furthermore, there were no statistically significant interaction effect. On the contrary, there were some personality moderators of effects of work conditions on the stress response. Findings of our study suggest the importance of the investigation of individual differences when studying the effects of stress-inducing work conditions.
Ključne besede:heart rate variability, Karasek’s work demand-control model, physiological stress response, experiment, individual differences


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici