| Naslov: | MEDNARODNI NADZOR NAD IZVRŠEVANJEM PREPOVEDI MUČENJA |
|---|
| Avtorji: | ID Anadolli, Lina (Avtor) ID Tratnik, Matjaž (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | UN_Anadolli_Lina_2016.pdf (1,46 MB) MD5: 2DDE43FB2A2F1381B749989739FFBE62
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | PF - Pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Vprašanje o »nastanku« človekovih pravic (»temeljnih pravic«, »človekovih pravic in svoboščin« ipd.) ni enostavno in zato lahko zaradi svoje kompleksnosti izzove zelo različna stališča. Prevladujoča je klasična doktrina človekovih pravic, ki pravi, da naj bi le-te pripadale človeku že po njegovi naravi, kar pomeni, da naj bi jih vsak posameznik avtomatično pridobil že s svojim rojstvom. Skladno s tem razmišljanjem torej pripadajo človekove pravice vsakemu človeku že kot takšnemu, naloga države oziroma oblasti pa je, da mu te pravice prizna in ustrezno zavaruje .
Vendar pa, če pogledamo skozi zgodovino, lahko kaj hitro ugotovimo, da je bila pot do priznavanja zgoraj omenjene doktrine dolga in zapletena.
Da je opravičilo za obstoj oblasti cilj, ki je višji v tem smislu, da družbena organizacija služi vsem članom skupnosti, po drugi strani pa nosilci oblasti le-to izrabljajo v svoj prid in se pri tem poslužujejo sredstev, do katerih drugi nimajo pravice ter pri tem vršijo monopol nasilja, je spoznanje, ki sodi že v duhovni svet najstarejših civilizacij .
V modernem času je prepoved mučenja kot izhodišče širše človekove pravice do telesne in duševne nedotakljivosti opredeljena kot absolutna pravica. Gre za neodtujljivo človekovo pravico, ki ima svoj pravni učinek tako v vertikalnem razmerju (posameznik v. državna oblast) kot v horizontalnem razmerju (posameznik v. posameznik) .
V prvem delu svoje diplomske naloge smo predstavili pravno in filozofsko konstrukcijo temeljnih človekovih pravic ter podrobneje razčlenili pojem mučenja, zgodovino mučenja, predvsem smo se osredotočili na mučenje, ki ga je izvajala institucionalizirana oblast v sodnih, policijskih in vojaških postopkih.
Bistveno vprašanje o temeljnih človekovih pravicah se namreč poraja ravno iz spoznanja, da predstavniki organov oblasti, katerih namen je varovanje družbe, zaradi moči, ki jim jo te institucije dajejo, posamezne člane družbe bistveno bolj ogrožajo kakor močni posamezniki .
Nadalje smo analizirali pravne učinke te absolutne pravice, ki velja erga omnes. Ta pravica torej pripada vsakomur. Ker so še posebej izpostavljene osebe, ki jim je bila odvzeta prostost v preiskovalnih postopkih ali v zaporih, smo predstavili tudi to področje.
V drugem delu diplomskega dela smo izpostavili odločilne trenutke v zgodovini, ki so pripomogli k temu, da se je vzpostavila zaščita človeka pred mučenjem na mednarodni ravni. Zanimalo nas je, kako je prepoved mučenja prešla med ius cogens norme, katera je absolutna tako v stanju miru kot v stanju vojne oziroma v oboroženih spopadih.
Predstavili in podrobneje smo analizirali tudi mednarodne dokumente, ki so bili odločilnega pomena za vzpostavitev te zaščite.
Prepoved mučenja je dandanes ena izmed temeljnih človekovih pravic in je kot taka predmet mednarodnega nadzora ter nadzora ustavnih in rednih sodišč v večini držav. Tretji del smo posvetili nadzoru; najprej državam, ki izvajajo zakonske, upravne, sodne in druge učinkovite ukrepe, da bi na ozemlju pod svojo jurisdikcijo preprečile mučenje, ter mednarodnim organizacijam, ki izvajajo meddržavni nadzor, ter pravilom, ki so ključna za izvedbo.
Ta del smo povezali tudi z nekaj primeri iz sodne prakse in predstavili vlogo mednarodnih sodnih internacionaliziranih kazenskih sodišč ter kvazisodnih teles.
Med kršitvami človekovih pravic velja mučenje ena za najbolj zavrženih, a tudi trdovratnih in še danes pogostih oblik. Ravno zaradi tega je potrebno njenemu preprečevanju nameniti še prav posebno pozornost .
V sklepnem delu diplomske naloge smo kritično analizirali vsa dejstva in poskušali odgovoriti na ključno vprašanje, podkrepljeno s sodno prakso; kakšna je dandanes sploh stopnja učinkovitosti mednarodnega nadzora nad izvrševanjem prepovedi mučenja in kako pogosto še prihaja do kršitev v praksi? |
|---|
| Ključne besede: | temeljne človekove pravice, prepoved mučenja, mednarodni nadzor, oblast. |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [L. Anadolli] |
|---|
| Leto izida: | 2016 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-61620  |
|---|
| UDK: | 341.43(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 5328939  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:JTGQBA8D |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 19.09.2016 |
|---|
| Število ogledov: | 1704 |
|---|
| Število prenosov: | 155 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | PF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |