| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Substantivische Kollokationen des Typs Adjektiv + Substantiv zum Ausdruck von Gefühlen (eine Auswahl)
Avtorji:ID Majcen, Sara (Avtor)
ID Jesenšek, Vida (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Majcen_Sara_2016.pdf (1,75 MB)
MD5: 3DDD4864465B4AFD90854B6BA774008A
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Den Ausgangspunkt der Diplomarbeit bilden substantivische Kollokationen des Typs Adjektiv + Substantiv, welche das Merkmal auszeichnet, dass sie eine gemeinsame semantische Grundlage aufweisen. Mit dieser Grundlage sind deren Adjektive gemeint, durch welche sich Gefühls- bzw. Emotionszustände ausdrücken lassen. Kollokationen zählen zum Gegenstandsbereich der Phraseologie, da sich diese Forschungsrichtung vorwiegend mit der Erforschung von festen Wortverbindungen einer Sprache beschäftigt. Vor allem in den letzten Jahrzehnten wurde der Erforschung von Kollokationen viel Aufmerksamkeit geschenkt, da man erkannte, dass die Sprache nicht wie eine Menge an Wörtern funktioniert, welche man beliebig verknüpft, sondern dass diese Verbindungen typisch und vorhersehbar geregelt sind, was beim Lesen dieser Arbeit ersichtlich wird. Den Sprechern der deutschen Sprache wird hauptsächlich durch Adjektive ermöglicht, bestimmte Gefühlszustände ausdrücken, daher bilden sie auch das Zentrum der Arbeit. Diese sind jedoch nicht isoliert zu betrachten, da sie jeweils verschiedene semantische Inhalte aufweisen und durch die Analyse aufgezeigt wird, dass die Semantik der Adjektive, hinsichtlich ihres Bezugswortes, variiert. Um zu dieser Schlussfolgerung zu gelangen, müssen auch die Substantive, mit denen sich die Adjektive am häufigsten verbinden, in Betracht gezogen werden. Diese Daten können anhand von umfangreichen Korpora erhoben werden, wobei sich diese Arbeit auf das Digitale Wörterbuch der deutschen Sprache (DWDS) stützt, aus welchem die Frequenzen der jeweiligen Wortverbindungen entnommen wurden. Hierbei wird unter anderem die Annahme bestätigt, dass sich emotionsgeprägte Adjektive im authentischen Sprachgebrauch nicht lediglich auf Personen bzw. Lebewesen beziehen. Die Erwartungshaltung, dass es sich bei der Mehrheit der Wortverbindungen um Phraseme im engeren Sinne und/oder Kollokationen handelt kann bestätigt werden, jedoch ist dies auch weitgehend davon abhängig, auf welche Theorie sich die wissenschaftliche Arbeit dabei stützt.
Ključne besede:Kollokation, Basis, Kollokator, Adjektiv, Substantiv, Emotionen, Deutsch
Kraj izida:Maribor
Založnik:[S. Majcen]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-62159 Novo okno
UDK:81'373.7(043.2)
COBISS.SI-ID:22532616 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:YK8U3JP0
Datum objave v DKUM:20.09.2016
Število ogledov:2154
Število prenosov:171
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Samostalniške kolokacije tipa pridevnik + samostalnik za izražanje čustev (izbor)
Opis:Izhodišče diplomskega dela predstavljajo samostalniške kolokacije tipa pridevnik + samostalnik, za katere je značilna skupna semantična osnova – pridevniki, s katerimi se izražajo čustvena stanja. Kolokacije sodijo v tematsko področje frazeologije, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem stalnih besednih zvez določenega jezika. Zlasti v zadnjih desetletjih je bilo raziskovanju kolokacij namenjeno veliko pozornosti, in ugotovljeno, da jezik ne deluje kot množica besed, katere poljubno povezujemo, temveč da so te povezave tipično in predvidljivo urejene, kar bo razvidno pri branju tega diplomskega dela. Govorcem nemškega jezika omogočajo izražanje določenih čustvenih stanj predvsem pridevniki, ki tako predstavljajo jedro tega dela. Vendar pa le teh ni priporočljivo opazovati izolirano, saj ima vsak drugačno semantično vsebino. Tudi analiza pokaže, da pomen pridevnikov, glede na besedo na katero se nanašajo, variira. Da lahko pridemo do takšnega zaključka, je potrebno upoštevati tudi samostalnike, s katerimi se pridevniki najpogosteje povezujejo. Ti podatki se lahko zberejo s pomočjo obsežnega korpusa, pri čemer se diplomsko delo opira na Digitales Wörterbuch der deutschen Sprache – DWDS (Digitalni slovar nemškega jezika), iz katerega so pridobljene frekvence posameznih besednih zvez. Med ostalim je hipoteza, da se čustveno zaznamovani pridevniki v avtentični rabi jezika ne nanašajo zgolj na osebe oz. živa bitja, potrjena. Tudi pričakovanje, da gre pri večini besednih zvez za frazeme v ožjem pomenu in/ali kolokacije, se lahko potrdi, vendar je v veliki meri odvisno od tega, na katero teorijo se znanstveno delo pri tem opira.
Ključne besede:kolokacija, jedro, kolokator, pridevnik, samostalnik, čustva, nemščina


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici