| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Analiza mirovnih operacij UNSOM I in II (Somalija) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeve
Avtorji:ID Preradović, Zoran (Avtor)
ID Sotlar, Andrej (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Preradovic_Zoran_2016.pdf (1,14 MB)
MD5: B952D13CA44F00D9070BBB9B9048CE90
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Mirovni operaciji v Somaliji UNOSOM I in II sta bili prvi operaciji, kjer je bil glavni povod za posredovanje mednarodne skupnosti v neki samostojni državi humanitarni razlog. Operacijo UNOSOM I je zaznamovala premajhna odločnost in slaba organiziranost mednarodne skupnosti pri njeni izvedbi, kar se je najbolj odražalo v izredno počasni razporeditvi sil, ki za časa mandata operacije niso nikoli dosegle predvidenega števila v ljudstvu. Posledično niso bile sposobne izpolniti svojega poslanstva. Šele posredovanje sil UNITAF, ki so nastopile hitro, odločno in številčno zadostno, je dalo rezultate, oziroma ublažilo humanitarno krizo. Da bi se humanitarna kriza povsem odpravila, pa je bilo potrebno odpravi še glavni vzrok, ki je privedel do nje − vojno. To je mednarodna skupnost skušala odpraviti z mirovno operacijo UNOSOM II, kjer bi se sprte strani skušalo prepričati v premirje, razorožitev in politični dialog. Operacija se je ambiciozno lotila naloge razoroževanja sprtih strani, a kmalu naletela na resnejši odpor privržencev enega izmed gospodarjev vojne, ki terja večje število smrtnih žrtve med mirovnimi silami in lokalnim prebivalstvom. Razmere se nato samo še bolj zaostrujejo, oboroženi spopadi z mirovnimi silam se vrstijo. Ključni trenutek nastopi, ko se akcija mirovnih sil, za zajetje več domnevno ključnih sodelavce istega gospodarja vojne, spremeni v krvavi obračun, ki do takrat terja največ smrtnih žrtev med mirovnimi silami in lokalnim prebivalstvom. Po tem dogodku ključne države, ki so sodelovale v mirovni operaciji, napovedo svoj umik in s tem zapečatijo usodo mednarodnega posredovanja ter pustijo Somalijo samo v začaranem krogu medklanskega konflikta. Nauk za mednarodno skupnost v somalijski intervenciji je bil, da načrtovanje in izvajanje mirovnih operacij zahteva tudi poznavanje in upoštevanje zgodovine okolja, njegove politične kulture in družbenih posebnosti.
Ključne besede:mirovne operacije, vojni konflikti, državljanske vojne, mednarodne intervencije, Somalija, diplomske naloge
Kraj izida:[Ljubljana
Kraj izvedbe:[Ljubljana
Založnik:Z. Preradović]
Leto izida:2016
Leto izvedbe:2016
Št. strani:56 str.
PID:20.500.12556/DKUM-63603 Novo okno
UDK:355.357(043.2)
COBISS.SI-ID:3247594 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:WOK0Q2RR
Datum objave v DKUM:21.11.2016
Število ogledov:1488
Število prenosov:195
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE ANALYSIS OF PEACEKEEPING OPERATIONS UNOSOM I AND II (SOMALIA)
Opis:Peacekeeping operations UNOSOM I and II in Somalia were the first operations where the main reason for international intervention in an independent state was humanitarian. Operation UNOSOM I was characterized by the lack of decisiveness and poor organization of the international community, reflecting mainly in a slow deployment of forces, which never reached the envisaged manpower. Consequently, they were unable to accomplish their mission. It was until the intervention of UNITAF forces, which deployed quickly, decisively and with sufficient manpower, that the results were achieved, i.e. the humanitarian crisis was relieved. In order to completely overcome the humanitarian crisis, it was necessary to eliminate the main cause, which led to it – the war. The international community sought to eliminate the latter with the peacekeeping operation UNOSOM II, where the adversaries would be convinced to a ceasefire, disarmament and political dialogue. UNOSOM II failed to achieve these goals for numerous reasons. Operation had undertaken a very ambitious disarmament plan, but soon it encountered serious resistance from the followers of one of the warlords. This resulted in a great number of deaths among peacekeeping forces and local population. The situation further deteriorated and armed clashes with peacekeeping forces lined up. The crucial moment occurred when the effort of capturing several allegedly key associates of the same warlord turned into bloodshed, which took more deaths among peacekeeping forces and local population than ever before. Following the incident, the main countries, which participated in the peacekeeping operation, announced their withdrawal and thereby sealed the fate of international intervention by leaving Somalia alone in the midst of interclan conflict. Lesson learned in Somali intervention for the international community was, that planning and implementation of peacekeeping operations also requires understanding and observance of environmental history, its political culture and social specificities.
Ključne besede:humanitarian crisis, clans, Somalia, peacekeeping operation, UNITAF, UNOSOM I, UNOSOM II


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici