| Naslov: | PRIMERJAVA UREDITVE ETAŽNE LASTNINE V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI |
|---|
| Avtorji: | ID Jaušovec, Kaja (Avtor)
ID Tratnik, Matjaž (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UN_Jausovec_Kaja_2016.pdf (1,78 MB)
MD5: 4403161AF3EB7C70A023E9D80F9443CA
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | PF - Pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Za lažje razumevanje različnih pojmovanj etažne lastnine je potrebno ločiti med unitaristično in dualistično koncepcijo. Tipična predstavnica prvega je Avstrija, kjer etažna lastnina nastopa kot solastnina skupnih delov in z njo neločljivo povezana stvarnopravna raba ter razpolaganje s posameznim delom. Druga koncepcija, ki jo je prevzela Slovenija, loči lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov. Dominira lastnina na posameznem delu, kar pa je tudi temeljna razlika od ureditve v Nemčiji, kjer ima to vlogo solastnina.
Začetki etažne lastnine segajo v 19. stoletje, ko je na območju Nemčije in Avstrije obstajala kot lastninska pravica na nadstropju stavbe (Stockwerkseigentum). V Sloveniji do leta 1959, ko je bil sprejet Zakon o lastnini na delih stavbe, lastninska pravica na posameznem delu stavbe ni bila dopustna. Po silovitih političnih in družbenih pretresih in tudi kot njihova posledica, jo je v Sloveniji, v obliki kot jo poznamo danes, uredil Stvarnopravni zakonik (2003), v Nemčiji Gesetz über das Wohnungseigentum und das Dauerwohnrecht (1951) in v Avstriji Wohnungseigentumsgesetz (1948).
Nastanek etažne lastnine je vedno povezan z obstojem pravne podlage, ki je najpogosteje sporazum etažnih lastnikov, lahko pa tudi enostranski pravni posel (Slovenija, Nemčija) ali sodna odločba (Slovenija, Avstrija). Vključno z drugimi formalnostmi je za nastanek potreben še vpis v zemljiško knjigo.
Pri upravljanju stavb v katerih je vzpostavljena etažna lastnina, najpomembnejšo vlogo odigra iz vseh etažnih lastnikov sestoječa skupnost etažnih lastnikov, ki sprejema svoje odločitve na zboru etažnih lastnikov. Zaradi potrebe po usklajenem delovanju se za opravljanje poslov, ki sodijo v okvir rednega upravljanja, praviloma postavi upravnika.
Koristi, stroške, bremena in obveznosti etažni lastniki nosijo sorazmerno z velikostjo solastniških deležev na skupnih delih. Pomembna rešitev za zagotavljanje vzdrževanja, je ustanovitev rezervnega sklada, ki je lahko obvezna (Slovenija, Avstrija) ali ne (Nemčija).
Tako kot za nastanek, tudi za prenehanje etažne lastnine, najpogosteje ključno vlogo odigra dogovor. Vzrok za prenehanje je lahko tudi uničenje celotne stavbe ali njenega posameznega dela. |
|---|
| Ključne besede: | etažna lastnina, objekt etažne lastnine, WEG, SPZ, zemljiška knjiga, upravljanje, skupnost etažnih lastnikov, zbor etažnih lastnikov, rezervni sklad |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [K. Jaušovec] |
|---|
| Leto izida: | 2016 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-64018 |
|---|
| UDK: | 347.2(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 5330219 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:Q7HHUTTX |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 18.11.2016 |
|---|
| Število ogledov: | 1989 |
|---|
| Število prenosov: | 333 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | PF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
