| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Čarovniški procesi na gradu Gornja Radgona
Avtorji:ID Lesjak, Tjaša (Avtor)
ID Hozjan, Andrej (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Lesjak_Tjasa_2016.pdf (3,22 MB)
MD5: 8A8A5D615526BA4DDD17AF2F178C7E46
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Sistematično preganjanje osumljenih čarovništva je pojav zgodnjega novega veka. Na Slovenskem je prisotno od 15. do 18. stoletja. S čarovništvom so povezani čarovniški procesi, ki imajo svoje korenine v kultu verovanja v hudiča; osrednja prireditev, kjer naj bi se „čarovnice“ sestajale s hudičem, pa je bil „sabat“/čarovniški shod. Za lažje razumevanje čarovniških procesov je v nalogi predstavljeno družbeno-politično ozadje zgodnjenovoveške dobe, izvori ter mitološke korenine čarovništva. Opisuje, kdaj in zakaj je prišlo do prvih čarovniških procesov v Evropi in na Slovenskem. Podaja časovni pregled procesov pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona; opisana je tudi pravosodna praksa zatiranja čarovništva. Vnema preganjanja „čarovnic“ je na slovenskem delu notranjeavstrijskega prostora začela popuščati šele v 2. ali 3. desetletju 18. stoletja. Marija Terezija je leta 1766 predpisala, da se lahko tak proces začne le z njeno privolitvijo. Kazenski zakonik in postopnik Marije Terezije, izdan dve leti zatem, še ni prinesel bistvenega izboljšanja – v njem je namreč obdržala torturo, inkvizicijo in krute kazni. Večji del zakonika in s tem tudi torturo pa je že leta 1776 preklicala. Osrednja tema diplomskega dela so čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona. Obravnavani so s pomočjo še neobjavljenih virov, ki so v nalogi transliterirani in delno prevedeni. Tukaj gre za povzetke zapisnikov iz procesov proti Boštjanu Hofferju (1648), Jeri (1649), Marini (1650), Jerici Šef (1661) in Jeri, vdovi Štefana Horvata (1674). Omeniti velja, da se je med leti 1744 in 1746 odvijal zadnji čarovniški proces na slovenskem Štajerskem, v katerem sta bili dve osebi oproščeni, ena pa je umrla v ječi. Predstavljeni so tudi starejša zgodovina gradu Gornja Radgona, kjer je bil od poznega 12. stoletja naprej dolgo časa sedež vladarjevega oblastnega urada in njemu pripadajočega zemljiškega gospostva. Na kratko so opisani še nastanek in razvoj mesta Radgona, tamkajšnje pražupnije in druge duhovne ustanove v mestu.
Ključne besede:čarovništvo, čarovniški procesi, »Hexenhammer«, transliteracija, grad Gornja Radgona, Štajerska, 17. stoletje
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Lesjak]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-64099 Novo okno
UDK:398.47(497.4Gornja Radgona)(043.2)
COBISS.SI-ID:22715656 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:DRNSVNXQ
Datum objave v DKUM:08.11.2016
Število ogledov:2823
Število prenosov:589
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:Witch Trials at the Gornja Radgona Castle
Opis:Die systematische Verfolgung der Hexerei Verdächtigten ist ein Phänomen der frühen Neuzeit. Dies ist auf dem slowenischen Gebiet von 15. bis 18. Jahrhundert anwesend. Hexenprozesse, die ihre Wurzeln im Kult des Teufelsglaubens haben, sind mit Hexerei verbunden. Die Zentralveranstaltung, wo sich „Hexen“ mit dem Teufel getroffen haben sollen, heißt „Sabbat“ bzw. “Hexenversammlung“. Der gesellschaftlich-politischer Hintergrund der frühen Neuzeit und die Herkunft und mythologische Wurzeln der Hexerei sind in der Arbeit als Erläuterung der Hexenprozesse vorhanden. Die Arbeit beschreibt wo und wann zu ersten Hexenprozessen in Europa und auf dem slowenischen Gebiet gekommen ist. Ein zeitlicher Überblick der Prozesse vor dem Landesgericht auf der Burg Oberradkersburg ist wiedergegeben; die gerichtliche Praxis der Hexenunterdrückung ist ebenso beschrieben. Der Eifer der Hexenverfolgung im slowenischen Teil des innerösterreichischen Raumes hat erst im 2. oder 3. Jahrzehnt des 18. Jahrhunderts angefangen nachzulassen. Im Jahre 1766 hat Maria Theresia vorgeschrieben, dass ein solcher Prozess nur mit ihrer Einwilligung stattfinden darf. Nach zwei Jahren wurde Constitutio Criminalis Theresiana herausgegeben, das wenig zur Aufbesserung beigetragen hat, Maria Theresia behielt nämlich Tortur, Inquisition und grausame Strafen. Schon 1776 hat sie einen großen Teil, damit auch die Tortur, widerrufen. Das zentrale Thema der Diplomarbeit sind Hexenprozesse, die vor dem Landesgericht auf der Burg Oberradkersburg stattgefunden haben. Sie sind mit Hilfe der bisher unveröffentlichten Quellen erörtert, die in der Arbeit transliteriert und teilweise übersetzt werden. Hier geht es um Zusammenfassungen von Prozessprotokollen gegen Boštjan Hoffer (1648), Jera (1649), Marina (1650), Jerica Šef (1661) und Jera, die Witwe von Štefan Horvat (1647). Es ist darauf hinzuweisen, dass zwischen den Jahren 1744 und 1746 der letzte Hexenprozess in der slowenischen Steiermark stattgefunden hat, wo zwei Personen freigesprochen wurden und eine im Gefängnis gestorben ist. Die ältere Geschichte der Burg Oberradkersburg, wo sich seit den späten 12. Jahrhundert lange Zeit der Sitz der herrschaftlichen Obrigkeitsbehörde und die dazugehörende Landesherrschaft befunden hat, ist vorhanden. Die Arbeit enthält noch eine grobe Beschreibung der Entstehung und Entwicklung der Stadt Radkersburg, der dortigen Urpfarre und anderen städtischen geistlichen Institutionen.
Ključne besede:Hexerei, Hexenprozesse, »Hexenhammer«, Transliteration, Burg Oberradkersburg, Steiermark, 17. Jahrhundert


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici