| Naslov: | PETOVIONA IN NJENE SOSEDE V PROVINCAH NORIK IN PANONIJA |
|---|
| Avtorji: | ID Kovačec Vesenjak, Liljana (Avtor)
ID Maver, Aleš (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UN_Kovacec_Vesenjak_Liljana_2016.pdf (1,56 MB)
MD5: F1BA6EE5C6B7CA3F71CDB6FA4E0C0E71
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
|---|
| Opis: | Petoviona oziroma današnji Ptuj je eno izmed najstarejših mest v Sloveniji. Njene korenine segajo v antično obdobje in ima zelo bogato zgodovino, ki se je razvijala vse do današnjih dni čez vsa zgodovinska obdobja. K naseljenosti tega območja pripomore predvsem, da je Petoviona ležala na pomembni strateški točki, kjer so imeli nadzor nad rečnim prehodom.
Priključitev k rimskemu ozemlju je bila pomembna tudi za samo prebivalstvo oziroma ljudstva, ki so tukaj živela pred Rimljani. Tako so postali del takratnega civiliziranega sveta. Začela se je romanizacija ozemlja, ki je sem pripeljala rimski državni aparat, verstvo, kakor tudi moderni način gradnje cest in objektov.
Slovensko ozemlje je spadalo pod tri različne enote: pod deseto italijansko regijo, kasneje posznano kot Venetia et Histria, provinco Norik ter provinco Panonijo. Potek priključitve tega velikanskega ozemlja Ilirije in Norika je potekal različno, kakor tudi sam nastanek mest v posameznih provincah. Mesta, kot so Celeja, Flavija Solva, Karnunt, Vindobona, Mursa, Sirmij in Sicija, so pod različnimi cesarji pridobile status municipicija in status kolonije. So se pa hkrati različno razvijala v kulturnem, trgovskem in vojaškem smislu. Zelo pomembna so bila mesta ob rimski meji, zlasti ob Donavi, saj so predstavljala obrambo pred vpadi različnih ljudstev. Tako so večinoma najprej premogla vojaški tabor, ob katerem je nastalo mesto s civilnimi prebivalci, ki so se ukvarjali z različnimi obrtmi, trgovino in tako dalje. Zaradi vse večjih vojaških potreb se je razvila predelava kovin.
Vsemu temu razvoju ni ušla niti Petoviona, ki je ležala na križišču cest, ki so povezovale Italijo s Panonsko nižino in alpske doline s Balkanom. Bila je priključena rimskemu cesarstvu v času cesarja Avgusta. Kmalu za tem je po ureditvi provinc leta 11 pred našim štetjem postala del ilirske province, kasneje po razdelitvi Ilirika na dva dela (Dalmacija in Panonija) pa del panonske province. Konec tretjega stoletja, po razdelitvi Norika na dva dela, je Petoviona postala del Sredozemskega Norika. Okrog leta 103 našega štetja je Petovioni cesar Trajan podelil mestne pravice in tako je pridobila naslov Colonia Ulpia Traiana Poetovio, kjer vidimo v imenu mesta cesarjevo ime. Začela se je gradnja raznih pomembne infrastrukture, med njo forum, ki je bil upravno središče mesta. Rast in razvoj mesta pripeljeta tudi do priseljevanja ljudi (največ upokojeni vojaki), ki so izhajali iz severne Italije in sosednjih provinc. Posledica tega priseljevanja pa je bila, da je bilo keltsko prebivalstvo potisnjeno v ozadje.
Kot sem že omenila, je bila Petoviona vojaški tabor, v katerem so bile nastanjene legije (legija VIII. Augusta in legija XIII. Gemina), katerih poglavitna naloga je bila obramba meje in gradnja ter obnova mostov in cest za lažji promet med samimi kraji v Panoniji in Noriku. Te ceste so uporabljali razne vojaške legije za hiter premik iz enega mesta v drugega in trgovci, ki so prevažali razno luksuzno blago z obalnega dela rimskega cesarstva v notranjost. So pa te ceste izrabili tudi barbari, ki so tako lahko hitreje prodrli v notranjost rimskega cesarstva. |
|---|
| Ključne besede: | Petoviona, Rimsko cesarstvo, Noriško kraljestvo, Ilirik, Panonija, Celeja, Vinodobna, Sirmij, Sicija |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [L. Kovačec Vesenjak] |
|---|
| Leto izida: | 2016 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-64158 |
|---|
| UDK: | 94(37Petoviona)(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 22715400 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:69QMRKN7 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 08.11.2016 |
|---|
| Število ogledov: | 3156 |
|---|
| Število prenosov: | 369 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
