| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:SPOZNAVNE RAZSEŽNOSTI V KONTEKSTU LAŽI IN PREVARE V FIKCIJSKEM IN DEJANSKEM SVETU
Avtorji:ID Trifunović, Maja (Avtor)
ID Kante, Božidar (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Kos, Dejan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Trifunovic_Maja_2016.pdf (1,39 MB)
MD5: 61E4005008C999D36A0CEFB7F2DC35A9
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Osrednja tema diplomske naloge je bilo ustvariti smiselno povezavo strokovnih vedenj s področij spoznavnega jezikoslovja, teorije govornih dejanj, klasičnih in sodobnih dinamičnih literarnih teorij, pa filozofsko literarnih pojmov, ki so za interpretacijo literarnih del ključnega pomena, tj. etike in estetike ter njune interakcije pri ustvarjanju umetniške izpovedi oz. tudi filozofskih diskurzov. Poskus takšne interdisciplinarne povezave tvori temelj za filozofsko-literarno razpravo o ubesediljenju laži in prevare v estetskem okolju. Slednjega predstavlja v nalogi Dürrenmattova drama Fiziki (Die Physiker). Analizirano literarno delo je bilo izbrano za empirično obdelavo zato, ker predstavlja zelo poveden primer estetskega dela, ki operira z lažmi in prevaro, kar pravzaprav tvori komično-groteskno ozračje dela, kljub temu pa sta ta dva – običajno negativno konotirana pojma - v navedenem delu etično motivirana. Etičnost pa je sicer ne neobhodna, vendar pa zelo pogostna in tipična lastnost umetniških besedil. Motiv za laganje protagonistov v Fizikih je torej plemenit, etičen, še več, v preobleki vedno aktualne besedno-igralske umetnine skuša z obema, v osnovi »ne-vrlinama« rešiti človeštvo. V nalogi sta pojma laž in prevara, katerih medsebojno ločevanje je zelo zabrisano, in ju ne ločujejo rigidne meje, najprej opisana kot jezikovno-kognitivna pojava z njunimi odtenki v odvisnosti od kulturnega/jezikovnega konteksta (slovensko, nemško in angleško kulturno ozadje), in sicer v njihovih vsakdanjih sporočevalnih situacijah. Pri tem je bilo opaženo minimalno razlikovanje v pomenskih odtenkih obeh opazovanih konceptov v omenjenih kulturnih prostorih. To utemeljujemo z okoliščino, da gre pri vseh treh za kulture/jezike, ki so (indo)evropskega izvora in jih druži mnogo kulturnih prvin. Ta okolnost kaže na univerzalnost opazovanega fenomena (neresnica kot (marko)komunikacijski cilj), ki pa se v konkretnih ubeseditvah v vseh treh jezikih pojavlja v bogati paleti pomenskih odtenkov, od katerih imajo eni celo etičen motiv, kot npr. prizanesti nekomu morebiti zanj uničujočo kruto resnico. Laž in prevaro nato postavimo v kontekst določenih besedilnih vrst, kot so politični, filozofski in predvsem literarni diskurz (empirično obdelan na primeru drame Fiziki), teoretsko-argumentativno pa s pomočjo literarne in filozofsko utemeljene pojavnosti tega fenomena. Povzete so bile naslednje ugotovitve: Kognitivne teorije, ki gradijo na konceptu integralne povezave vseh vedenj in občutenj vsakega posameznika posebej (individualne lastnosti) in vseh pripadnikov neke (kulturne, verske, strokovne, starostne, interesne ...) skupine (univerzalne lastnosti), so tista domena, ki na najbolj zaokrožen način razlaga kavzalne povezave med koncepti, ki smo jih obravnavali: laž in prevara v odnosu do resnice v vsakodnevnem sporočevalnem kontekstu (realnem, aktualnem) komunikacijskem okviru in fikciji, v kateri živijo besedilni svetovi literarnih besedil, po večini obogateni s komponentami esteskosti, ki pa praviloma, vendar ne nujno, črpa svojo izpovedno moč iz etičnosti. Ugotovili smo, da v obeh imenovanih besedilnih okolih (vsakdanjem in fikcijskem) opazovana koncepta laž in prevara učinkujeta na podoben način in sta ubesedena s primerljivimi jezikovnimi sredstvi. Razlog za to vidimo v okolnosti, da gre za univerzalni konceptualni kategoriji, ki se lahko z enako izpovedno močjo pojavljata v različnih besedilnih svetovih, predvsem zato, ker so ti v obeh primerih produkt univerzalno in hkrati individulno konstruiranega mentalnega sveta, ki predstavlja primerljiv mentalni prostor za konceptualizacijo in ubesediljenje laži, prevare, pa seveda tudi »resnice«.
Ključne besede:Jezik in spoznavanje, teorija govornih dejanj, sodobne literarne teorije, etika, estetika, fikcija, laž in prevara kot filozofski in literarni entiteti, kultura kot komunikacijsko ozadje.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Trifunović]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-64236 Novo okno
UDK:82.0:1(043.2)
COBISS.SI-ID:22660872 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:NRYQDU19
Datum objave v DKUM:14.10.2016
Število ogledov:1491
Število prenosov:140
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:COGNITIVE DIMENSIONS WITHIN THE CONTEXT OF LIES AND DECEIT IN THE FICTIONAL AND THE REAL WORLD
Opis:Das zentrale Thema der Diplomarbeit war die Herstellung einer sinnvollen Verbundenheit vom Fachwissen aus den Bereichen der kognitiven Linguistik, der Sprechakttheorien, der klassischen und modernen dynamischen Literaturtheorien, sowie der philosophisch literarischen Begriffe, welche für die Interpretaion von literarischen Werken unabdinglich sind, d.h. der Ethik und der Esthetik und deren Interaktion bei der Herstellung der künstlerischen Aussage bzw. auch der philosophischen Diskurse. Der Versuch einer solchen interdisziplinären Verknüpfung bildet die Basis für die philosophisch-literarische Diskussion über die Textualisierung von Lüge und Täuschung in einer esthetischen Umwelt. Die Letztere wird in der gegenwärtigen Diplomarbeit von Dürrenmatts Physikern repräsentiert. Das analysierte literarische Werk wurde als Grundlage der empirischen Untersuchung deswegen ausgewählt, weil es einen besonders aussagekräftiges Beispiel eines mit Lügen und Täuschungen operierenden esthetischen Werkes darstellt, was eigentlich die komisch-groteske Stimmung des Dramas ausmacht, obwohl diese beiden – üblicherweise negativ konotierten Begriffe – im angeführten Werk ethisch motiviert sind. Die Ethizität ist aber, zwar keine unabdingbare, jedoch sehr frequent auftrende und typische Eigenschaft von literarischen Texten. Das Motiv für die von den Protagonisten in den Physikern eingesetzten Lügenkonstrukte ist demnach ein nobles, ethisches, viel mehr noch, es versucht in der Verkleidung dieses ewig aktuellen Schauspiels mit den beiden grundsätzlich als »Nicht-Tugenden« aufgefassten Konzepten von Lüge und Betrug die Menschheit zu retten. In der vorliegenden Diplomarbeit sind die beiden Begriffe Lüge und Täuschung, dessen gegenseitiges Auseinanderhalten ziemlich verschwommen ist, und sie nicht durch rigide Konturen auseinadergehalten werden können, einleitend als sprachlich-kognitive Phenomäne mit ihren Nuancierungen in Abhängigkeit zu ihrem kulturellen/sprachlichen Kontext (slowenischer, deutscher und englischer kultureller Hintzergrund), und zwar in den Kontexten der alltagssprachen Kommunikation beschrieben worden. Dabei konnte eine minimale Unterscheidung in den Bedeutungsschattierungen beider beobachteter Konzepteim Verhältnis zu den o.a. Kultrurräumen festgestellt werden. Diesen Umstand begründen wir mit der Tatsache, dass es sich bei allen drei Kulturen/Sprachen handelt, die (indo)europäischen Ursprungs sind und daher durch zahlreiche gemeinsame kulturelle Eigenschaften geprägt sind. Dieser Umstand verweist auf den universellen Charakter (Unwahrheit als (makro)kommnuniktives Ziel), welcheaber in den konkreten Versprachlichungen in allen drei Sprachen in einer reichen Palette von Bedeutungsabstufungen auftritt, von denen, von denen einige sogar ein ethisches Motiv haben, wie z.B. jemandem eine möglicherweise für ihn vernichtende Wahrheit zu sagen. In der witeren Folge stellen wir die Begriffe Lüge und Täuschung in den Kontext von speziphischen Textsorten, wie etwa politische, philosophische und vor allem literarische Diskurse (der Letztere empirisch bearbeitet am Fallbeispiel des Drams Physiker), theoretisch-argumentativ aber mit Hilfe der literarisch und philosophisch begründeten Erscheinungsformen dieses Phenomäns. Es wurden nachstehende Feststellungen zusammengefasst: Kognitionstheorien, die auf dem Konzept der integralen Verbundenheit aller Wissensmodalitäten, aber auch Empfindungen und Gefühlen einer jeden Einzelperson (individuelle Eigenschaften) und aller Mitglieder eine (kulturellen, religiösen, fachlichen, alter- oder interessensmässigen ...) Gruppe (universelle Eigenschaten) aufbauen, stellen jene Domäne dar, welche die kausalen Verbindungen unter den behandelten Konzepten Lüge und Täuschung in ihrer Beziehung zur Wahrheit im Diskurskontext der Alltagssprache und in der Fiktion auf eine besonders abgerundete Art und Weise deuten. Gerade in der Fiktion leben die fiktiven Welten der literarischen Texte, zumeist veredelt duch Komponen
Ključne besede:Sprache und Kognition, Sprechakttheorie, zetigenössische Literaturtheorien, Ethik, Esthetik, Fiktion, Lüge und Täuschung als philosphische und literarische Entitäten, Kultur als Kommunikationshirgrund.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici