| Naslov: | Primerjalna analiza zavarovalnih in pozavarovalnih poolov |
|---|
| Avtorji: | ID Kolarič, Monia (Avtor) ID Jagrič, Vita (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | MAG_Kolaric_Monia_2016.pdf (2,17 MB) MD5: 70255EA69F02A1AC23D4BD1B962C3A31
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Zavarovanje pred določenim tveganjem olajša posledice, v kolikor pride do uresničitve tega tveganja, in s tem zagotovi določeno stopnjo varnosti. Vendar so katastrofalna tveganja posebna, saj je možnost njihove uresničitve izjemno majhna, ob uresničitvi pa za seboj pustijo škodo izjemnih razsežnosti. Prav zaradi tega je omenjena tveganja težje zavarovati, saj odstopajo od pogoja, da škoda pri zavarovarljivem tveganju ne sme biti katastrofalna. Zato se mnoge zavarovalnice izogibajo zavarovanju tveganj, kot so jedrske nesreče ter teroristični napadi. Zavarovanje takih tveganj bi za posamezno zavarovalnico predstavljalo prevelik zalogaj. Zato se na področju zavarovanja katastrofalnih tveganj že več desetletij pojavljajo zavarovalni in pozavarovalni pooli. Gre za skupine več zavarovalnic in pozavarovalnic, ki združijo svoje kapacitete in skupaj zavarujejo obsežna in specifična tveganja. Zavarovalni in pozavarovalni pooli so specializirani, zato poznamo različne vrste poolov. Med bolj znanimi so jedrski in farmacevtski pooli ter pooli za terorizem, lahko pa delujejo tudi na drugih področjih. Kljub določenim prednostim imajo pooli tudi slabosti, zato so s strani poznavalcev pogosto kritizirani. V sklopu magistrskega dela se ukvarjamo z vprašanjem, ali so pooli še vedno edina in najboljša možnost zavarovanja katastrofalnih tveganj ter ali obstajajo alternative, ki bi poole lahko uspešno zamenjale na njihovem področju delovanja.
Zavarovalni in pozavarovalni pooli se na trgu pojavljajo različno dolgo, najpogosteje v sektorjih energetike, letalstva, terorizma. Nekateri od poolov so v posameznih državah prenehali poslovati, drugi še vedno poslujejo, nekateri se šele ustanavljajo. Mnogi poznavalci omenjenega področja so začeli razvijati alternativne možnosti, ki bi lahko zamenjale poole. Obstajajo različne alternative, med drugim specializirani zavarovatelji, vzajemne lastne zavarovalnice, prav tako pooli posrednikov, so(po)zavarovalni sporazumi itd. Nekatere od naštetih možnosti na določenih področjih delovanja in v posameznih državah poole že nadomeščajo oziroma dopolnjujejo, druge so manj pogoste, a imajo prihodnost. Vsak trg namreč nima enakih potreb in možnosti za razvoj in uvedbo vseh alternativ, zato se njihova prisotnost med državami precej razlikuje. Kljub vsemu pa je ključno spoznanje, da pooli niso edina možnost, čeprav se velikokrat smatrajo prav za slednjo. Pooli pogosto ne veljajo za najboljši, niti najučinkovitejši način zavarovanja katastrofalnih tveganj, mnogokrat so le edina možna izbira. Kritiki želijo spremembe, izboljšave, možnost skupnih poolov (npr. pool na območju Evropske unije). Kljub vsemu pa so pooli na mnogih področjih čvrsto zasidrani in ohranjajo svoj pogosto monopolni položaj, ki ga ne bodo zlahka prepustili konkurenčnim alternativam.
V sklopu magistrskega dela se dotaknemo poolov kot možnih udeležencev zavarovalnega trga, nato pa se posvetimo značilnostim katastrofalnih tveganj ter možnostim njihovega zavarovanja. Katastrofalna tveganja so pogosto nezavarovarljiva s strani posameznih zavarovalnic, zato jih zavarujejo pooli. Sledi definicija poolov ter opis izbranih vrst poolov. Pregledu prednosti, slabosti ter kritik delovanja sledijo alternative poolom. Sledi predstavitev delovanja poolov v praksi, s poudarkom na slovenskem jedrskem poolu. Ob koncu analiziramo poole na območju EU po različnih kazalnikih in jih medsebojno primerjamo. |
|---|
| Ključne besede: | katastrofalno tveganje, zavarovalni in pozavarovalni pool, alternative poolom, Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ, delujoči pooli v EU |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [M. Kolarič] |
|---|
| Leto izida: | 2016 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-64524  |
|---|
| UDK: | 368 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 12675356  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:UOUT3CTB |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 11.01.2017 |
|---|
| Število ogledov: | 2228 |
|---|
| Število prenosov: | 156 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | EPF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |