| Opis: | Po osnovni domnevi je možno razlikovati med krepkimi dvojnicami (okrepljenimi zgradbami) in šibkimi dvojnicami (ošibljenimi zgradbami). Krepke dvojnice so zgradbeno in pomensko bolj zapletene od šibkih in se pogosteje pojavljajo v bolj zapletenem slovničnem okolju, šibke dvojnice pa se pogosteje uveljavljajo v manj zapletenem. Osrednja tema sestavka je možnost prenosa osnovne domneve s stavčne ravnine na besedilno ravnino. Po Diewaldovi (1991) je avtor sestavka prevzel razvrstitev pet osnovnih besedilnih vrst. Krajevno in časovno neposredni ustni dialog ("mündlicher Nahdialog) je bil ocenjen kot najmanj zaznamovan, krajevno in časovno posredni pisni monolog ("schriftlicher Fernmonolog) pa kot najbolj zaznamovan. Avtorjeva domneva se (v skrajni obliki) glasi: Krepke dvojnice se pogosteje uveljavljajo v bolj zapletenih (zaznamovanih) osnovnih besedilnih vrstah, šibke dvojnice pa se pogosteje uveljavljajo v manj zapletenih (manj zaznamovanih) osnovnih besedilnih vrstah. Za preverbo domneve avtor primerja naslednje nemške zgradbe: posamostaljenja z odvisniki, funkcijske glagolske zveze s preprostimi glagoli, trpnik s tvornikom, prihodnjik s sedanjikom, dovršilnik s preteritom, stavek + naklonski členek s samim stavkom, osebni zaimek s samostalniško besedno zvezo, nadrejeni stavek s stavčno sestavino nasproti nadrejenemu stavku s samostalniško ali predložno besedno zvezo. V treh primerih zgradbe nimajo afinitete do tistih osnovnih besedilnih vrst, ki bi jo pričakovali glede na zgoraj predstavljeno domnevo: posamostaljenja kot šibke skladenjske zgradbe se v nasprotju z domnevo pogosteje pojavljajo v bolj zapletenih besedilnih vrstah, preterit kot šibka glagolska zgradba je v nasprotju z domnevo omejen predvsem na bolj zapletene besedilne vrste, stavki z naklonskimi členki pa se pogosteje pojavljajo v manj zapletenih besedilnih vrstah. Na besedilnozvrstno porazdelitev krepkih in šibkih dvojnic vplivajo ne samo situacijski dejavniki, temveč tudi drugi: npr. na porazdelitev naklonskih členkov vplivajo tudi zasebnost, socialna bližina, enakopravnost med udeleženci in prosta izbira teme; na porazdelitev posamostaljenj izdatno vpliva abstraktnost teme in velik obvestilni pretok; na porazdelitev preterita močno vpliva način tematskega razvoja. Avtor sklepa, da je afiniteta krepkih dvojnic do bolj zapletenih (zaznamovanih) besedilnih vrst inafiniteta šibkih dvojnic do manj zapletenih (manj zaznamovanih) besedilnih vrst manj izrazita kot afiniteta zaznamovanih zgradb do zaznamovanih besedilnih vrst in afiniteta nezaznamovanih zgradb do manj zaznamovanih besedilnih vrst |
|---|
