| Opis: | Prvi slovenski izseljenci so po prihodu v ZDA kmalu spoznali, da v primeru nesreče pri delu ali bolezni lahko računajo le nase, zato so po vzgledu drugih narodnosti (npr. Čehov, Fincev), začeli ustanavljati lastna podporna društva. Le-ta so bila sprva lokalnega značaja z omejenim številom članstva, kar pa ni zagotavljalo zadostne finančne varnosti. Da bi zmanjšali možnost finančnega zloma, so začeli ustanavljati podporne organizacije, ki so združevale člane iste etnične skupnosti po vsej Ameriki. Prva slovenska bratska podporna organizacija Kranjsko slovenska katoliška jednota je bila ustanovljena leta 1894 v Jolietu (Illinois). Ustanovili so jo slovenski katoliški duhovniki v ZDA, ki so se pri svojem delu pogosto srečevali z bedo in nemočjo ponesrečencev in njihovih svojcev. Jednota je delovala na strogih katoliških načelih, svojo svetovnonazorsko usmerjenost so jasno izrazili v imenu Jednote, za zavetnika Jednote so izbrali sv. Jožefa, pa tudi vsa krajevna društva so se večinoma imenovala po svetnikih. Osnovna dejavnost bratske podporne organizacije je bila pomoč članstvu oziroma njihovim svojcem ob smrti, druga dejavnost je bilo bolniško zavarovanje. V organizaciji pa so gojili tudi druge pomembne vrednote: slovensko kulturno tradicijo, slovenski jezik in tesne vezi s »staro domovino«. Temelj bratskih podpornih organizacij so predstavljala krajevna društva, ki so delovala po vseh ZDA. V Jolietu (Illinois) je bilo 2. februarja 1896 ustanovljeno krajevno društvo Kranjsko slovenske katoliške jednote St. Francis de Sales Society No. 29, ki je bilo že četrto krajevno društvo KSKJ v mestu Jolietu. Vzroke za ustanovitev novega društva je potrebno iskati v nezadovoljstvu pomembnih članov priseljenskih skupnosti z delovanjem že obstoječih društev v mestu, saj v njih niso imeli dovolj pomembnega položaja, ki naj bi jim po njihovem mnenju pripadal. Najvišji položaji v krajevnih društvih in še zlasti v glavnem odboru pa niso prinašali samo časti, temveč tudi finančne koristi. Tako ni nikakršno presenečenje, da je predsedništvo društva prevzel nihče drug kot pogrebnik Anton Nemanich, eden najpremožnejših slovenskih priseljencev v mestu in soustanovitelj KSKJ. Nemanichev vzpon v KSKJ se je začel ravno leta 1896, ko je bil na III. konvenciji leta 1896 izvoljen na mesto glavnega predsednika KSKJ, s čemer se je pričela več kot dvajsetletna doba, ko so člani tega krajevnega društva zasedali najpomembnejša mesta v KSKJ. In še nekaj dolžnosti članov. Člani Jednote so morali izpolnjevati tako pravila svojega krajevnega društva kakor tudi pravila Jednote. Udeleževati so se morali društvenih zborovanj, še zlasti tistih, na katerih so volili odbornike, in redno plačevati assessment. V društvu so po pravilih morali poskrbeti dostojen pogreb umrlih članov in jih z društvenimi zastavami in v uniformah pospremiti na zadnji poti, poleg tega so društveniki morali obiskovati še svoje obolele kolege. Pomemben način zbiranja finančnih sredstev krajevnih društev so bile veselice. Za neizpolnjevanje teh dolžnosti so člane denarno kaznovali. Zelo pogosto so na naslov društva prihajala vabila za udeležbo na najrazličnejše slovesnosti slovenskih priseljencev, ki so se jih radi udeleževali. Redne mesečne seje krajevnih društev so se začele s skupno mašo, dnevna zasedanja je predsedujoči odprl in končal z molitvijo. Člani KSKJ so morali vsaj enkrat letno opraviti spoved in prejeti obhajilo. Tudi sicer je bilo društvo najtesneje povezano s slovensko župnijo sv. Jožefa. Krajevna društva so imela tudi izjemno pomembno karitativno vlogo. Na njihov naslov so se s prošnjami za pomoč obračali najrazličnejši obubožani slovenski priseljenci, nemalo kdaj pa so za pomoč prosila tudi druga krajevna društva. Pri pridobivanju novih članov so bili dokaj uspešni, saj skoraj ni bilo mesečne seje, ko niso sprejeli kakšnega novinca. V pridobivanju novih članov je bilo društvo v samem vrhu KSKJ, saj so bili več kot desetkrat med zmagovalci tovrstnega tekmovanja. St. Francis de Sales Society No. 29 ni ne najstarejše in ne največje krajevno društvo KSKJ, bilo pa je eno izmed najvplivnejših v KSKJ. Člani iz vrst društva so zasedali v KSKJ najvišja mesta. Na takšen način so imeli odločilen vpliv na Jednotino politiko v ključni fazi njenega delovanja, ko se je razvijala iz majhne in finančno nestabilne bratske podporne organizacije v moderno zavarovalno družbo. Društvo že več kot sto let uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo tudi na verskem, narodnem, političnem in kulturnem združevanju. |
|---|
