| Naslov: | Samomori v Zasavju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje |
|---|
| Avtorji: | ID Horvat, Maša (Avtor)
ID Frangež, Danijela (Mentor) Več o mentorju... 
ID Zupanc, Tomaž (Komentor) |
|---|
| Datoteke: |  UN_Horvat_Masa_2017.pdf (866,25 KB)
MD5: 8D97A3B6C39A3CFE132C97BEBE0E5AC7
PID: 20.500.12556/dkum/c0e950bb-402a-4e5e-a330-29c502faaf1a
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FVV - Fakulteta za varnostne vede
|
|---|
| Opis: | Zasavje je v zadnjem desetletju doživel manjšo gospodarsko krizo, saj se je zaprlo kar nekaj glavnih podjetij zaposlovanja. Zasavci so morali poiskati drugačna področja zaposlovanja, katera so pripomogla k ponovnemu razvoju te regije. Z gospodarsko krizo je naraščalo tudi nezadovoljstvo prebivalstva, ki je načel njihovo duševno in fizično zdravje. Sama regija se je s svojim samomorilnim količnikom približala vrhu samomorilnosti najbolj ogroženih regij v Sloveniji (Korošec Jagodič, Rokavec, Agius in Pregelj, 2013). Samomori v Zasavju so doživeli svoj vrh leta 2007, nato je število samomorov začelo padati vse do leta 2012, kjer se število samomorov rahlo poveča in umiri (NIJZ, 2016). V večini primerov samomor storijo pripadniki moškega spola, za katere so značilni nasilnejši načini samomorov, med katere spada samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo ter samomor s strelom iz ročnega strelnega orožja (Henderson, Dazzan, Dernovšek, Tavčar in Brecelj, 2002; Marušič, 1999). Ženske se na drugi strani prav tako največkrat odločijo za samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo, vendar je ta številka precej manjša kot pri moških. Samomor v Zasavju največkrat storijo osebe med 50 in 54 letom starosti (NIJZ, 2016), ki so s svojimi izkušnjami pomembna za širjenje svojega znanja naslednjim generacijam, zato njihov samomor predstavlja tako ekonomsko kot socialno tragedijo. S starostjo se začnejo kopičiti različne težave, katere vplivajo duševno na žrtve v vsakdanjem življenju (Kalin, 2012). Leta 2008 se je na prvo mesto razlogov za samomor uvrstila brezposelnost in izpodrinila duševne težave (Korošec Jagodič et al., 2013).
Z različnimi preprečevalnimi ukrepi na področju zdravstva in družbe ter s samim sprejetjem Nacionalnega programa za preprečevanje samomora bi zmanjšali količnik samomorilnosti in pravilno pomagali žrtvam samomorilnih misli (Ziherl in Pregelj, 2010). |
|---|
| Ključne besede: | samomori, motivi, načini, statistični podatki, diplomske naloge |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | [M. Horvat] |
|---|
| Leto izida: | 2017 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2017 |
|---|
| Št. strani: | IX, 41 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-67632 |
|---|
| UDK: | 343.614(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 3452394 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:LBDZPEB1 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 06.11.2017 |
|---|
| Število ogledov: | 1913 |
|---|
| Število prenosov: | 194 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FVV
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
