| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Onesnaževanje jezer v Sloveniji : primerjava Bohinjskega in Blejskega jezera
Avtorji:ID Kovačič, Dejan (Avtor)
ID Eman, Katja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Kovacic_Dejan_2017.pdf (1,71 MB)
MD5: 1FC607D93FCD0D0A6C1CD907BABC3FF3
PID: 20.500.12556/dkum/5631a1e5-3a1a-4f00-a999-fb8f59cd57ce
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Jezero je vsako naravno ali umetno vodno telo na zemeljskem površju, s površino več kot 1 ha, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode, ki omogoča usedanje suspendiranih delcev, hkrati pa nima stalne, neposredne povezave z morjem. Osnovni, splošno razširjen problem večine stoječih voda v Sloveniji je čezmeren vnos hranilnih snovi, zlasti fosforja in dušika. Postopno staranje, kar imenujemo evtrofikacija jezer, je naravni proces, ki doleti vsako jezero. S pravilnim in sonaravnim upravljanjem v pojezerju lahko ta proces zelo upočasnimo, v nasprotnem primeru pa pospešimo. Onesnaževanje vpliva na kakovost vode v jezerih. Lahko je industrijskega, kmetijskega ali komunalnega izvora. Snovi, ki najpogosteje ogrožajo okolje, pa so pesticidi, herbicidi, kanalizacija in smeti. Diplomska naloga predstavlja onesnaženost jezer v Sloveniji, s poudarkom na Bohinjskem in Blejskem jezeru, kateri sta naši edini večji naravni stalni jezeri. Namen je prikazati s čim oziroma na kakšne načine onesnažujemo slovenska jezera in predstaviti rešitve ter ukrepe, da se onesnaževanje odpravi oziroma zmanjša. Naredili smo tudi primerjavo med Bohinjskim in Blejskim jezerom. Podatke smo pridobili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, katera tudi opravlja monitoring kakovosti slovenskih jezer. Ugotovili smo, da je Bohinjsko jezero manj onesnaženo kot Blejsko zaradi različnih hidroloških in morfoloških dejavnikov. Predstavili smo tudi rešitve za zmanjšanje onesnaženosti obeh jezer, s čimer bi omejili vpliv človeka na jezeri in njun ekosistem.
Ključne besede:vode, jezera, varstvo voda, onesnaževanje, diplomske naloge
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[D. Kovačič]
Leto izida:2017
Leto izvedbe:2017
Št. strani:V, 38 str.
PID:20.500.12556/DKUM-67663 Novo okno
UDK:502.51:504.5 (043.2)
COBISS.SI-ID:3469290 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:ZAHZAEUQ
Datum objave v DKUM:14.11.2017
Število ogledov:3814
Število prenosov:383
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The pollution of lakes in slovenia: a comparison of the lake bohinj and lake bled
Opis:A lake is any natural or artificial body of water on the surface of the earth, with an area above 1ha, with a uniform water level and a small intake according to its total volume of water, which allows the suspended particles to settle and does not have a permanent, direct connection with the sea. The basic widespread problem of most still waters in Slovenia is the excessive nutrient intake, Phosphorus and Nitrogen in particular. Gradual ageing of a lake, known as lake eutrophication, is a natural process occurring in all lakes. This process might be slowed down by appropriate and ecological treatment, otherwise it could accelerate. Pollution, therefore, affects the water quality in lakes. Pollution source could be industrial, agricultural or sewage. Some of the most common examples include pesticides, herbicides, sewage drainage and rubbish. The thesis deals with lake pollution in Slovenia, with an emphasis on lakes Bled and Bohinj, which are our largest natural and permanent lakes. Its purpose is to identify how are Slovenian lakes exposed to pollution, and to suggest solutions so that polluting stops or at least decreases. The thesis also directly compares lakes Bled and Bohinj. The data was obtained from the Slovenian Environment Agency which also regularly monitors the lakes’ water quality. The findings suggest that lake Bohinj is less polluted due to various hydrologic and morphologic factors. The thesis also suggests some solutions which may decrease pollution in both lakes and thus minimize human influence on the lakes and their ecosystem.
Ključne besede:lake polluting, Environmental criminology, Lake Bohinj, Lake Bled, monitoring lake quality


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici