Vpliv števila izvajalcev na pojavnost infekcij pri vstavitvi in odstranitvi atravmatske igle

Grm, Katarina

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Vpliv števila izvajalcev na pojavnost infekcij pri vstavitvi in odstranitvi atravmatske igle
Avtorji:	ID Grm, Katarina (Avtor) ID Nerat, Jasmina (Mentor) Več o mentorju... ID Klanjšek, Petra (Komentor)
Datoteke:	VS_Grm_Katarina_2017.pdf (1,37 MB) MD5: C4131A2CD3A46269C3AD0468F676FFAB PID: 20.500.12556/dkum/6464ca68-bb5d-4c91-bc22-fc2fcca16070
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo/naloga
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:	Podkožni venski prekat ali venska valvula je razmeroma trajen venski dostop, ki omogoča dolgotrajno dajanje zdravil, drugih tekočin in jemanje vzorcev krvi. Venska valvula se vstavi z manjšim operativnim posegom in se lahko uporabi takoj po posegu. Najpogosteje se venska valvula nahaja na prsnem košu, pod ključnico. V vensko valvulo se vstavi posebna igla, ki se imenuje atravmatska igla oziroma »Huber igla«. Pri vstavitvi venske valvule lahko pride tudi do zapletov. Zgodnji zapleti so povezani neposredno z vstavitvijo venske valvule, pozni pa nastanejo predvsem zaradi drugih dejavnikov, med katerimi je tudi neustrezno upravljanje z vensko valvulo. V diplomskem delu smo se predvsem osredotočili na pojavnost infekcij kot enega od poznih zapletov. Zanimalo nas je, ali število izvajalcev pri vstavitvi in odstranitvi atravmatske igle venske valvule vpliva na pojavnost infekcij. V tujini se najpogosteje uporabljajo standardi, ki narekujejo, da vstavitev in odstranitev atravmatske igle izvaja ena oseba, na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pa je v veljavi standard, ki določa, da vstavitev atravmatske igle izvajata dve osebi (ena oseba služi za asistenco). Celoten poseg se izvaja po aseptični metodi. Ugotovili smo, da se je v slovenski raziskavi pojavilo večje število infekcij kot v drugih raziskavah, zato smo napisali predlog novega standarda (za eno osebo), ki bi se lahko uporabljal v kliničnem okolju. Raziskave kažejo, da so pacienti z venskimi valvulami zadovoljni kljub zapletom, seveda pa je pomembno, da se zdravstveni delavci, ki delajo s takimi pacienti, na tem področju kontinuirano izobražujejo, saj tako prispevajo k zmanjšanju zapletov, še posebej infekcij.
Ključne besede:	podkožni venski prekat, venska valvula, Huber igla, infekcije venske valvule, standardi dostopanja do venske valvule
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[K. Grm]
Leto izida:	2017
PID:	20.500.12556/DKUM-67801
UDK:	616-089.819:616.98
COBISS.SI-ID:	2360484
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:JMEFK5VS
Datum objave v DKUM:	10.10.2017
Število ogledov:	3150
Število prenosov:	844
Metapodatki:
Področja:	FZV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	31.08.2017

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	The influence of the number of operators on the incidence of infections when accessing and deaccessing with atraumatic needle
Opis:	A subcutaneous venous port or a totally implantable venous port is a relatively durable method enabling venous access and allowings long-term administration of medications and other fluids, and taking blood samples. The venous port is inserted with a minor surgical procedure and can be used immediately afterwards. The venous port is most often located on the chest, under the clavicle area. For the purposes of access, a special needle is inserted into the venous port, called an atraumatic needle or a “Huber needle”. When inserting a venous port, complications are possible. Early complications are directly related to the insertion of the venous port, while late complications occur due to multiple reasons, including inadequate venous port management. In our diploma thesis, we have been focused mainly on the incidence of infections as one of the late complications. We were interested in whether the number of operators involved in accessing and de-accessing with an atraumatic needle influences the incidence of infections. Abroad, the most commonly observed standards dictate that the insertion and removal of the atraumatic needle should be performed by one person, while the Institute of Oncology in Ljubljana applies a standard that this should be carried out by two people (one person being present to provide assistance). Accessing and deaccessing a venous port with an atraumatic needle is performed according to the aseptic method. We established that there were more infections in the Slovenian study than in other studies, leading us to draw up a proposal for a new standard (involving one person) that could be used in a clinical setting. Research shows that patients are satisfied with venous ports despite complications. Naturally, it is important that health professionals working with patients with venous ports are continuously educated, as they can help reduce the occurrence of complications, especially infections.
Ključne besede:	subcutaneous venous port, totally implantable venous access port, Huber needle, infections of venous port, accessing venous port principles

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj