| Naslov: | Odnos do staranja in starosti pri slovenskih ženskah |
|---|
| Avtorji: | ID Lampret, Nina (Avtor)
ID Lahe, Danijela (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  MAG_Lampret_Nina_2018.pdf (832,01 KB)
MD5: A53C25FA98A9AF6E9A900E98FEBB01F5
PID: 20.500.12556/dkum/bdf8949f-e7ee-41b4-b66f-4e44e6e2ac3b
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
|---|
| Opis: | Staranje je vseživljenjski proces, značilen za vsa živa bitja. Že iz zgodovine poznamo poskuse zaustavitve staranja in odkrivanje rešitev za ohranjanje večne mladosti. Staranje poteka na biološki, psihološki in družbeni ravni. Izkušnja staranja je lahko pozitivna, lahko pa vzbuja strah in negotovost ter je negativna. Vsaka generacija se stara drugače. Mi se staramo drugače, kot so se starali naši predniki. Pomemben vpliv na dojemanje in odnos do staranja ima okolje in z njim povezani dejavniki – mediji, zvezdniki, družba, politika, globalizacija, stereotipi, gibanje proti staranju …
Cilj pričujoče naloge je ugotoviti, kakšen odnos do staranja in starosti imajo slovenske ženske. Osredotočili smo se na slovenske ženske, starejše od 18 let. Raziskovalni vzorec je obsegal 497 anketirank iz območja Slovenije. Rezultati analize empiričnega dela raziskave so pokazali, da imajo slovenske ženske pretežno pozitiven odnos do staranja in starosti. Tudi spremembe, povezane s staranjem, jih pretirano ne skrbijo. Mlajšo starostno skupino nekoliko bolj skrbijo vidne telesne spremembe. Slovenske ženske (preventivno) uporabljajo nekatere ukrepe zoper staranja, ki jih lahko uvrstimo tudi v zdrav življenjski slog in aktivno (uspešno) staranje. Lahko pa si jih razlagamo tudi kot vpetost v globalne potrošniške vzorce vedenja. Odnos do staranja in starostnikov na ravni družbe in države na splošno dojemajo kot negativen. Dejavnika, ki imata po mnenju anketirank največji vpliv na dojemanje staranja kot negativnega, so mediji in družba oz. ljudje sami. Tako mladost kot starost vrednotijo kot pomembni življenjski obdobji, kljub temu je mladost v povprečju vrednotena nekoliko višje. Mladost višje vrednoti zlasti mlajša starostna skupina. S stereotipi v slovenski družbi se sooča 47,3 % anketirank, 52,7 % se jih redko oz. sploh ne. Pomembno je izpostaviti, da ima skupina, ki se sooča s stereotipi, v povprečju bolj negativen odnos do staranja in starosti. To skupino tudi bolj skrbijo vidne telesne spremembe, povezane s staranjem.
Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj smo prišli do zaključka, da je staranje pomembno področje, ki zahteva pozornost tako na globalni, državni kot individualni ravni. Potrebni so programi, ki bodo razjasnili, da je staranje pomemben in naraven del vsakega življenja. Prizadevati si moramo, da je izkušnja staranja karseda kvalitetna, za kar je potreben pozitiven odnos tako s strani družbe kot posameznika samega. |
|---|
| Ključne besede: | staranje, starost, pozitiven odnos do staranja, negativen odnos do staranja, strah pred staranjem, stereotipi |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [N. Lampret] |
|---|
| Leto izida: | 2018 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-69877 |
|---|
| UDK: | 159.922.63-055.2(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 23743240 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:VSWUVIBP |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 06.04.2018 |
|---|
| Število ogledov: | 2375 |
|---|
| Število prenosov: | 398 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
