| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Razširjenost invazivne navadne vinike (Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon) v gozdnih otokih med Mariborom in Ptujem
Avtorji:ID Kukolja, Vit (Avtor)
ID Kaligarič, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Pipenbaher, Nataša (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Kukolja_Vit_2018.pdf (3,55 MB)
MD5: F2C8F31672163EE6256BAA16614CFF8A
PID: 20.500.12556/dkum/af19c989-a936-43ec-bfb0-df81a8d54d28
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Opis:V magistrskem delu smo s pomočjo različnih metod želeli ugotoviti, kje na Dravsko-ptujskem polju v severovzhodni Sloveniji se pojavlja tujerodna rastlinska vrsta navadna vinika Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon, kakšni so morebitni razlogi za njeno pojavljanje, kakšna je stopnja invazije navadne vinike, morebitne negativne posledice na druge rastlinske vrste in kako navadna vinika vpliva na okoliške rastline z alelopatijo. Najprej smo navadno viniko popisovali v gozdnih otokih, ki smo jih za lažjo obdelavo razdelili na 188 popisnih ploskev. Navadno viniko smo zabeležili v 40 gozdnih otokih, skupaj je bilo evidentiranih 323 osebkov navadne vinike. V gozdnih otokih smo zabeležili tudi 18 drugih tujerodnih vrst. Dobljene podatke smo nato s pomočjo programskega orodja R statistično obdelali. S pomočjo regresijskih modelov smo ugotavljali vzročno-posledične povezave med pojavljanjem navadne vinike, njeno debelino, tipom gozdnega otoka, obsegom gozdnega otoka, površino gozdnega otoka in razmerjem med površino in obsegom gozdnega otoka. Z modelom logistične regresije smo potrdili, da na pojavljanje vinike značilno vpliva tip gozda. Na frekvenco vinik na obravnavanem območju ob tipu gozdnega sestoja v gozdnem otoku vplivajo med obravnavanimi prediktorskimi spremenljivkami še obseg, površina in oblika (razmerje obseg/površina) gozdnega otoka. V nasprotju z našimi pričakovanji, da navadna vinika alelopatsko vpliva na sosednje rastline, smo s pomočjo Student-t testa potrdili, da navadna vinika ne vsebuje hlapljivih alelopatskih učinkovin, ki bi vplivale na kaljivost semen navadne vodne kreše (Nasturtium officinale). Vpliv alelopatskih učinkovin navadne vinike v prsti smo statistično dokazali le v neposredni bližini navadne vinike.
Ključne besede:tujerodna vrsta, invazivna vrsta, navadna vinika, regresijski model, alelopatija.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[V. Kukolja]
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/DKUM-70097 Novo okno
UDK:581.524.13(043.2)
COBISS.SI-ID:23795976 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:R0FIDGRJ
Datum objave v DKUM:23.04.2018
Število ogledov:2331
Število prenosov:192
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FNM
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:05.04.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The distribution of invasive Virginia creeper (Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon) in the forest islands between Maribor and Ptuj
Opis:In the master's thesis we aimed to reveal the distribution of non-native plant species Virginia creeper Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon in the Drava-Ptuj lowland and to understand the patterns of its occurrence, the degree of invasion and possible adverse effects on other plant species with allelopathy. On the first step we mapped the Virginia creepers in forest woodlots, which were divided into 188 survey plots. Virginia creepers were recorded in 40 out of 188 forest woodlots. In total 323 specimens of Virginia creeper were registered. In the forest woodlots we recorded 18 other non-native species. The data obtained was later statistically processed using the R software tool. By means of regression models, the causal consequential connections between the appearance of Virginia creeper, its thickness, the forest type of the woodlots, the extent and the surface of the forest island and the relationship between the surface area and the extent of the forest island were determined. With the logistic regression model we confirmed that the type of forest significantly affected the presence of Virginia creeper. The frequency of wines in the area under consideration is affected by the predicted variables: the type of forest stand in the forest island, the perimeter, surface area and shape (ratio of the perimeter/area) of the forest island. Contrary to our expectations that Virginia creeper affects adjacent plants allelopathically, we have confirmed with the Student-t test that the Virginia creeper does not contain volatile allelopathic active substances that would affect the germination of seeds of ordinary test watercress (Nasturtium officinale). The influence of allelopathic active ingredients of Virginia creeper in the soil was statistically proven only in the immediate vicinity of the plant.
Ključne besede:non-native species, invasive species, Virginia creeper, regression model, allelopathy.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici