| Naslov: | Nasilje psihiatričnih bolnikov in vloga policije v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Ribežl, Kaja (Avtor) ID Lobnikar, Branko (Mentor) Več o mentorju...  ID Gabrovec, Branko (Komentor) |
| Datoteke: | VS_Ribezl_Kaja_2018.pdf (1,10 MB) MD5: F97E69FE6A8BB726E232A73A4E7DF36A PID: 20.500.12556/dkum/5e4175ad-d151-4768-870b-68069aba2394
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FVV - Fakulteta za varnostne vede
|
|---|
| Opis: | Duševno zdravje v Republiki Sloveniji od leta 2008 ureja Zakon o duševnem zdravju. Na podlagi drugega odstavka tega člena pa je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o načinu sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo, ki velja od leta 2009. Pred tem sta to področje urejala Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o nepravdnem postopku.
Duševna motnja je bolezen, ki lahko prizadene vsakega posameznika na različne načine in v kateremkoli življenjskem obdobju. Tem so skupne motnje bioloških in psiholoških funkcij, ki prizadenejo mišljenje, zaznavanje, čustvovanje, vedenje, spomin in prepoznavanje. Kadar je bolnik duševno bolan, lahko izgubi stik z realnostjo in občutek za razumevanje svojih dejanj. Zaradi vpliva duševne motnje pa lahko bolnik hkrati postane nasilen do ljudi okoli sebe kot tudi do samega sebe. Policisti se z duševnimi bolniki srečujejo tako v psihiatričnih bolnišnicah kot tudi izven nje. Lahko so v pomoč zdravstveni službi ali pa se z bolniki soočijo v okviru intervencije. Prepričanje, da so duševno motene osebe bolj nasilne, ne drži popolnoma. Povišana nasilnost, ki je največkrat usmerjena proti samemu sebi, se navadno pojavi le v obdobju poslabšanja določene bolezni. Večjo nevarnost za druge predstavljajo ljudje, ki imajo osebnostne motnje.
V diplomski nalogi smo pregledali zakonodajo, ki ureja področje duševnega zdravja. Pregledali smo tudi literaturo, ki opisuje postopke načina reševanja, kadar se policist sooči z nasilnimi psihiatričnimi bolniki. Z anketnim vprašalnikom pa smo skušali ugotoviti, kako pogosto pride do soočanja policije z nasilnimi psihiatričnimi bolniki in njihovo usposobljenost za reševanje tega problema. |
|---|
| Ključne besede: | psihiatrija, duševno zdravje, duševni bolniki, nasilje, neprostovoljna hospitalizacija, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | [K. Ribežl] |
|---|
| Leto izida: | 2018 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2018 |
|---|
| Št. strani: | V, 44 str., [5] str. pril. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-70583  |
|---|
| UDK: | 351.741:343.268(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 3567338  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:NUDJFJKP |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 12.07.2018 |
|---|
| Število ogledov: | 2040 |
|---|
| Število prenosov: | 365 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | FVV
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |