| Naslov: | Odmevi vsakdanjega življenja v Svetem pismu in Koranu |
|---|
| Avtorji: | ID Tomažič, Ajda (Avtor)
ID Maver, Aleš (Mentor) Več o mentorju... 
ID Potočnik, Dragan (Komentor) |
|---|
| Datoteke: |  MAG_Tomazic_Ajda_2018.pdf (693,85 KB)
MD5: 34D799B3655C2CCCBD86E2AB47CD7E14
PID: 20.500.12556/dkum/a1288711-422a-48fa-87c6-9f585a7eabde
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
|---|
| Opis: | Čeprav je med nastankom Svetega pisma in Korana več kot tisoč let razlike, imata knjigi veliko skupnega. Območja, na katerih sta se rodili danes najbolj brani knjigi, so bile pred njunim nastankom prepredena z nomadskimi plemeni, trgovskimi karavanami in politeizmom, ki je na Arabskem polotoku živel do nastopa Mohameda. Med tem ko je Stara zaveza Svetega pisma nastajala postopoma in bila povezana z zgodovino celotnega ljudstva, je Koran nastal v vihri političnih in vojaških konfliktov po prerokovi smrti. Mohamedove besede se niso tako kot svetopisemske zgodbe prenašale ob ognjišču iz roda v rod, marveč v kratkem obdobju med Mohamedovimi sledilci. Znanstveniki so si o nastanku Stare zaveze precej enotni, besedila delimo na posvetna in duhovna. Glede Korana pa še zmeraj prihaja do precejšnjih nasprotij med vzhodnimi in zahodnimi teorijami. Med njimi je najbolj znana Nöltkejeva teorija o deljenju sur na tiste, ki so nastale v Meki, in tiste, ki so nastale v Medini. Podobnosti med svetima knjigama pa segajo od dekaloga do omembe svetopisemskih očakov. Za prenašanje svetopisemske ideje v arabski prostor sta bila pomembna trgovina in romarsko središče Kaaba v Meki, v prostoru pa so se že ob Mohamedovem rojstvu trle monoteistične in polieteistične religije, ki so na koncu imele svoj vpliv na oblikovanje sur, kot jih danes najdemo v Koranu. V njem je omenjenih Deset božjih zapovedi, ki so v Koranu sicer spremenjene in prilagojene, vendar jih je težko spregledati. Nomadska ljudstva so se povezovala v plemena in klane, v obeh virih pa jih je povezovalo predvsem čaščenje svojih prednikov. Pomembna so tudi prehranska pravila, kjer vsak vir prepoveduje različne živali, od morskih do tistih, ki živijo na kopnem, ter omemba in simbolični pomen različnih sadežev. Pomen sadja se kaže tudi v tem, da je omenjeno kot hrana, ki vernike čaka v raju. Spolnost mora biti po obeh besedilih nadzorovana in je namenjena reprodukciji. Dotaknila sem se tudi pomena ženske, katere naloga je služiti svojemu možu in mu dati čim več moških potomcev. Oba vira zagovarjata patriarhalno družbo, vendar ima položaj ženske pomembno vlogo. Podobnosti je tako najti še v postavljanju primerov popolne ženske, v Koranu so to bile tudi prve sledilke Mohameda, ki so imele ključni pomen pri sestavi koranskih besedil po Mohamedovi smrti. |
|---|
| Ključne besede: | Sveto pismo, Koran, Stara zaveza, Abraham, Mojzes, Mohamed, Izrael, Arabski polotok, Meka, Medina, svetišče, nomadi |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [A. Tomažič] |
|---|
| Leto izida: | 2018 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-70910 |
|---|
| UDK: | 930.85:27-23+28-23(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 23961352 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:MDTINKIC |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 23.08.2018 |
|---|
| Število ogledov: | 2054 |
|---|
| Število prenosov: | 175 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
