| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Pravica do pozabe v luči Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov s primerjalnim pogledom na pravico do zasebnosti v ZDA
Avtorji:ID Bališ, Barbara (Avtor)
ID Tratnik, Matjaž (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Balis_Barbara_2018.pdf (577,53 KB)
MD5: A966B72BF685F80EFC7337EF96F6EA7E
PID: 20.500.12556/dkum/6814a20d-9e25-465d-a77e-7de8f65eb0b4
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Sodišče Evropske unije je leta 2014 s sodbo v zadevi Google Spain naredilo izjemno velik korak v smeri varstva zasebnosti ko je navedlo, da rezultati iskanja na podlagi osebnega imena posameznika predstavljajo osebne podatke, upravljavci iskalnikov pa nadzornike podatkov, zato morajo ti izbrisati ali blokirati rezultate iskanja, ki kršijo pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Čeprav se je na podlagi te sodbe prvič začela omenjati t. i. “pravica do pozabe”, vendarle ni mogoče z gotovostjo trditi, da je s tem posameznikova zasebnost na spletu popolnoma zaščitena. Zakonodaja vse težje sledi izredno hitremu razvoju tehnologije in umetne inteligence, kjer so informacije postale precej enostavno in hitro dostopne. Pri tem pa je pravica naletela na veliko kritik, tako glede poimenovanja pravice, ki naj bi bilo zavajajoče, kot glede izvajanja pravice v praksi saj bodo povezave do vsebin odstranjene le z evropskih spletnih mest, še naprej pa bodo prikazane na spletnih mestih, za katere evropska zakonodaja ne velja (na primer v ZDA). Poleg tega se, ne nazadnje, pojavlja tudi veliko pomislekov glede tega, ali (in do katere mere) bo pravica do pozabe ogrozila svobodo govora. To magistrsko delo se torej ukvarja z analizo pravice do pozabe kot jo ureja nova Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ter z vprašanjem, ali ta pravica posameznikom dejansko omogoča višji nadzor nad upravljanjem njihovih osebnih podatkov na spletu. Ugotoviti je, da pravica do pozabe vendarle povzroča določeno stopnjo konflikta med posameznikovo zasebnostjo in svobodo govora. Gre za dve temeljni pravici, ki ju je potrebno tehtati. Toda kar je pri tem najbolj problematično, je dejstvo, da to tehtanje ni prepuščeno državnim organom, pač pa zasebnim subjektom oziroma gospodarskim družbam, katerih namen je ustvarjanje dobička, kar zaseje dvom v učinkovito varstvo zagotovljenih pravic.
Ključne besede:GDPR, osebni podatki, zasebnost, izbris informacij, omejitev dostopa do informacij, cenzura, spletni brskalniki, upravljavci podatkov
Kraj izida:[Maribor
Založnik:B. Bališ]
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/DKUM-70944 Novo okno
UDK:341.2:342.7(043.3)
COBISS.SI-ID:5606955 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:DRHZJ2EM
Datum objave v DKUM:13.07.2018
Število ogledov:1643
Število prenosov:203
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:21.06.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The right to forget in the light of the
Opis:The European Court of Justice has made an exceptionally large step towards the protection of privacy when it stated in the Google Spain case in 2014 that the search results based on a personal name of the individual constitute personal data, and that search engine managers are basically data controllers, and therefore they are obligated to delete and/or block the results searches that violate the rights of individuals to whom the data relates. Although the so-called “right to forget” was first mentioned in the aforementioned judgement, it cannot, however, be said with certainty that the individuals’ privacy on the Internet is completely protected. It has become challenging for the legislation to follow the extremely rapid development of technology and artificial intelligence, as information has become quite easily and quickly accessible. However, the right has been criticised, both regarding the naming which seems misleading, and the implementation of the right in practice, as links to content will only be removed from European websites, and will continue to be displayed on websites for which European legislation does not apply (for example, in the USA). In addition, there are also many concerns about whether or not, and to what extent, could the right to forget present a threat to freedom of speech. This thesis therefore addresses the analysis of the right to forget as regulated by the new Regulation on the protection of personal data (GDPR), and the question of whether this right actually allows individuals to exercise greater control over the management of their personal data on the web. It is found that the right to forget, however, creates a certain degree of conflict between individuals’ privacy and freedom of speech. These are two fundamental rights that need to be weighed. However, what is most problematic about this, is the fact that this weighing is not left to state authorities, but rather to private entities i. e. companies whose purpose is to generate profits, which cast doubt on the effective protection of guaranteed rights.
Ključne besede:GDPR, personal data, privacy, erasure of information, restriction of access to information, censorship, web browsers, data controllers


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici