| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Antikarcinogeni potenciali polifenolnih spojin iz smilja - računalniški pristop
Avtorji:ID Malić, Marina (Avtor)
ID Bren, Urban (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Furlan, Veronika (Komentor)
Datoteke:.pdf UN_Malic_Marina_2018.pdf (2,34 MB)
MD5: 385874B37E1C8657F120DBD4FCF74613
PID: 20.500.12556/dkum/b869d257-9348-4982-a318-b05d39854ea6
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Opis:V diplomski nalogi smo preučevali spojino arzanol iz smilja v vlogi polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov: aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksida, etilen oksida, kloroetilen oksida, vinil karbamat epoksida, glicidamida, stiren oksida, propilen oksida, 2-cianoetilen oksida in beta-propiolaktona. S pomočjo računalniške kemije smo na nivoju kvantnomehanske teorije Hartee-Fock izračunali aktivacijske proste energije reakcij alkilacije naštetih karcinogenov z arzanolom pri treh različnih fleksibilnih baznih setih. Rezultate dobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, ki upoštevata vpliv topila, smo primerjali z eksperimentalno dobljenimi aktivacijskimi prostimi energijami za reakcije posameznega karcinogena z najreaktivnejšo bazo DNA - gvaninom - in na podlagi primerjave sklepali, ali je arzanol učinkovit lovilec posameznega kemijskega karcinogena. Rezultati nakazujejo, da ima arzanol velik potencial kot naravni lovilec kemijskih karcinogenov, saj je aktivacijska prosta energija za reakcije arzanola z osmimi od devetih karcinogenov nižja od eksperimentalno določene aktivacijske proste energije za reakcije posameznega karcinogena z gvaninom. Na podlagi tega sklepamo, da bi arzanol večino kemijskih karcinogenov uspel uloviti, še preden bi ti v telesu reagirali z gvaninom in poškodovali DNA. Menimo, da smo z našo raziskavo postavili začetne temelje za nadaljne raziskave arzanola kot naravnega lovilca kemijskih karcinogenov in prispevali k novim smernicam eksperimentalnih ter kliničnih raziskav v boju proti raku.
Ključne besede:smilj, arzanol, kemijski karcinogeni, kvantnomehanski izračuni
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Malić]
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/DKUM-71614 Novo okno
UDK:577.332:615.277.4(043.2)
COBISS.SI-ID:21976086 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:DVMGPPWI
Datum objave v DKUM:05.10.2018
Število ogledov:1634
Število prenosov:211
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:KTFMB - FKKT
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:23.08.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Anticarcinogenic potential of polyphenolic compounds from helichrysum italicum - a computational approach
Opis:In the diploma thesis, we studied the compound arzanol from plant Helichrysum italicum in the role of the polyphenolic scavenger for nine ultimate chemical carcinogens of aflatoxin B1-ekso-8,9-epoxide, ethylene oxide, chloroethylene oxide, vinyl carbamate epoxide, glycidamide, styrene oxide, propylene oxide, 2-cyanoethylene oxide and β-propiolactone. Using computational chemistry, the activation free energies of the alkylation reactions of these carcinogens with arzanol were calculated with quantum mechanical method Hartree-Fock in conjunction with three different flexible basis sets. The results obtained with solvation methods Self-consistent reaction field and Langevin dipoles, that take into account the influence of the solvent, were compared with the experimentally determined activation free energies of the reactions of an individual chemical carcinogen with the most reactive DNA base - guanine - and on the basis of the comparison it was concluded that arzanol is an effective scavenger of chemical carcinogens. The results suggest that arzanol has a potential as a natural scavenger of chemical carcinogens since activation free energies for reactions between arzanol and eight chemical carcinogens are lower than experimentally determined activation free energies for reactions of individual chemical carcinogens with guanine. Based on our results, we can conclude that arzanol would succeed in catching most chemical carcinogens before they could react with guanine in our body and damage DNA. We believe that our research represents the initial bases for further studies on arzanol as a natural scavenger of chemical carcinogens and contributed to new guidelines for experimental and clinical researches in the fight against cancer.
Ključne besede:Helichrysum italicum, arzanol, chemical carcinogens, quantum mechanical calculations


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici