| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Doživljanje dostojanstva v socialno varstvenih zavodih
Avtorji:ID Lavrač, Janja (Avtor)
ID Mlinar Reljić, Nataša (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Celcer_Janja_2018.pdf (818,17 KB)
MD5: 39FCBC072AED10A4C9505FE69DC875BD
PID: 20.500.12556/dkum/ef6fec37-36d5-4507-9a70-c5b55581e0f2
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Starajoča populacija se vse pogosteje sooča z boleznimi, telesnimi disfunkcijami in subjektivnim dojemanjem ogroženosti lastne vrednosti. Ti pojavi lahko vodijo v starostnikove občutke osebne ranljivosti in ponižanja. Ranjeno dostojanstvo se dojema že ob manifestirajočem se nezadovoljstvu (ne)pomičnega starostnika, ki je nekoliko nesamostojen. Če se vživimo v nepomičnega posameznika, ki je odvisen od pomoči druge, morda celo neznane osebe, lahko opazimo še večjo potrtost. Mnogi nepomični starostniki zaradi nesamostojnosti in odvisnosti od pomoči končajo v socialno varstvenih zavodih, kjer se soočajo z občutki jeze, žalosti, osamljenosti in strahu, povrhu pa je percepcija kakovosti življenja močno nizka. V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja, in sicer nestrukturirane intervjuje petih oseb, v starosti med 69 in 80 let. Podatke smo obdelali po metodi tematske analize. Analiza podatkov je razdeljena v tri glavne teme: Nemoč; Obup in Stiska. Ugotovili smo, da starostniki doživljajo velike čustvene pretrese ob izgubi mobilnosti. Nedostojanstveno zdravstveno nego starejše osebe dojemajo kot nevidnost, depersonalizacijo in objektivizacijo posameznika ter razčlovečen odnos zdravstvenega osebja. Politike socialnega varstva bi morale v svojih smotrih delovanja dajati večji pomen dostojanstvu življenja starostnikov, ne samo zagotavljanju dostojanstvene smrti.
Ključne besede:Dostojanstvena zdravstvena nega, dostojna oskrba, starostnik, dom starostnikov.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[J. Celcer]
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/DKUM-71724 Novo okno
UDK:364-5-053.9(043.2)
COBISS.SI-ID:2435492 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:R92MPPHM
Datum objave v DKUM:27.09.2018
Število ogledov:1602
Število prenosov:220
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FZV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:28.08.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The experience of dignity in social welfare institutions.
Opis:Senior and geriatric population has been due to rising life expectancy (in terms of degree and pace of ageing) confronted with challenges of new diseases, physical disfunctions, and consequently modified and declined perception of self-worth. Latter could be manifested onward in patients' self-percepted fragility, vulnerability, delicacy of health and humiliating experiences with health professionals. For better understanding of bedridden patient, medical personnel should empathise and comprehend despondency of the other side - care recipient, who is dependent on help. In social security offices geriatrics suffer from anger, dejection, sadness, sense of loneliness, fear, and therefore quality of life is declined. The qualitative methodology design with unstructured interviews of five respondents between 69 and 80 years was used. The thematic analysis was used to analyse the data. Thematic analysis resulted in three main themes: Helplessness; Desperation; Emotional distress. We found out that older persons suffer from enourmous emotional distress during bedridden conditions. Undignified care has been percepted as invisibility, depersonalisation, objectivisation and dehumanisation approach of caregivers or medical personnel. Policy of social security and institutions of professionalisation should put more attention on importance of patient's dignity, not just dignified death.
Ključne besede:Dignity in the care, dignified healthcare, geriatric, nursing home.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici