Različni pristopi h gnojenju češenj z dušikom

Planinc, Nina

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Različni pristopi h gnojenju češenj z dušikom
Avtorji:	ID Planinc, Nina (Avtor) ID Unuk, Tatjana (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	UN_Planinc_Nina_2018.pdf (1,67 MB) MD5: FE8C62F95C0FA0C82336B01D7424382B PID: 20.500.12556/dkum/571c82a6-deb4-4d6a-a3f0-3ff417f64c63
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo/naloga
Organizacija:	FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:	V letu 2016 smo v sklopu projekta CRP 1409 – Tehnologije pridelave hrušk in češenj in v okviru diplomskega dela opravili poskus na šest let starem nasadu češenj (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. Izvedli smo poskus gnojenja češnjevih dreves z dušikovim gnojilom KAN ter spremljali vpliv časa in odmerka na rast in rodnost dreves ter na kakovost pridelka. Poskus je zajemal dva faktorja, in sicer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oziroma 120 kg N/ha), drugi faktor pa je predstavljal čas aplikacije gnojila (spomladi, jeseni). Za izvedbo poskusa smo zajeli 4 obravnavanja; 1. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 120 kg N/ha (prvič spomladi, neposredno po cvetenju, drugič in tretjič pa z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje, kjer smo prav tako skupno dodali 120 kg N/ha (prvič jeseni, drugič spomladi neposredno po cvetenju in tretjič en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 80 kg N/ha (prvič neposredno po cvetenju in drugič z enomesečnim zamikom) ter 4. obravnavanje, kjer smo skupno prav tako dodali 80 kg N/ha (prvič jeseni, drugič pa spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki dušika in čas aplikacije gnojila so statistično značilno vplivali na vsebnost suhe snovi v plodovih; manjši odmerek (80 kg N/ha) in čas aplikacije gnojila v jeseni sta povečala vsebnost suhe snovi v plodovih v primerjavi z večjimi odmerki in z aplikacijo gnojila le v spomladanskem času. Statistično značilne razlike so bile tudi pri merjenju priraščanja debel, in sicer so najbolj priraščala drevesa, kjer smo večji odmerek dušika (120 kg N/ha) dodali v jeseni in spomladi. Odmerek dušika in čas aplikacije nista vplivala na količino pridelka in poprečno maso plodov.
Ključne besede:	češnja, gnojenje, dušik, pridelek
Kraj izida:	Maribor
Leto izida:	2018
PID:	20.500.12556/DKUM-71820
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:0NLIGCN2
Datum objave v DKUM:	10.09.2018
Število ogledov:	1607
Število prenosov:	176
Metapodatki:
Področja:	FKBV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	30.08.2018

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Different aproaches to nitrogen fertilisation of cherry trees
Opis:	In 2016 we carried out an experiment, within the scope of project CRP 1409 – Pear and cherry tree production technology and in the framework of the thesis, on a six year old cherry plantation (Prunus avium L.) of the 'Summit' variety, grafted on the basis of Gisela 5. We conducted an experiment by fertilizing cherry trees with nitrogen fertilizer KAN and monitoring the influence of time and dose on the growth and fertility of trees and on the quality of the crop. The experiment covered two factors: the first factor was the nitrogen dose (80 and 120 kg N/ha), while the second factor was the time of application of the fertilizer (spring, autumn). The experiment was carried out in four treatments; 1. treatment where 120 kg N/ha was added in total (first in the spring, immediately after flowering, second and third time with a one-month delay), 2. treatment, where we also added 120 kg N/ha in total (first in the autumn, second time in the spring immediately after flowering and third time a month after flowering), 3. treatment, where we added 80 kg N/ha in total (first directly after flowering and secondly with a one-month delay), and 4. treatment, where we also added 80 kg N/ha (first in the autumn and the second time in spring, immediately after flowering). Statistically different doses of nitrogen and the time of application of fertilizers significantly influenced the content of the dry matter in the fruits; A smaller dose (80 kg N / ha) and the application time of the fertilizer in the autumn increased the dry matter content in the fruits compared to larger doses and the application of fertilizer only in the spring. Statistically significant differences were also observed in the measurement of tree trunk growth, out of which the trees that had the bigger dose of nitrogen (120kg N/ha) added in the autumn and in the spring had the largest growth. The nitrogen dosage and the time of application did not affect the amount of yield and average fruit mass.
Ključne besede:	cherry, fertilization, nitrogen, yield

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj