| Opis: | V danem magistrskem delu z naslovom Posredovanje slovnice na primeru izbranih učnih gradiv za nemščino kot tuji jezik z vidika teorije o jezikovnem zavedanju sta analizirani učni gradivi za nemščino kot drugi tuji jezik z vidika teorije o jezikovnem zavedanju, ki v današnjem času pridobiva na pomenu. Z omenjeno teorijo so se ukvarjali sledeči avtorji in avtorice: H. Andresen, R. Funke, W. Eichler, G. Nold, I. Oomen-Welke idr. Njihove teze so predstavljene v magistrskem delu in služijo nadaljnjemu raziskovanju.
Magistrsko delo je sestavljeno iz uvodnega, osrednjega in sklepnega dela. V uvodnem delu je raziskovalni problem sprva določen, sledijo mu zastavljeni cilji, hipoteze in metodologija dela. Jedrni del je razdeljen na dva dela, in sicer na teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je podrobneje raziskana teorija jezikovnega zavedanja, medtem ko sta v empiričnem delu analizirani učni gradivi za nemščino kot tuji jezik z vidika dane teorije in v povezavi s posredovanjem slovnice. Analizirani učni gradivi Themen aktuell in studio d sta namenjeni srednješolskemu izobraževanju. Sklepnemu delu sledi navedba literature in uporabljenih internetnih virov.
Analiza obsega šest učbenikov za nemščino kot drugi tuji jezik. V središču pozornosti sta ključna pojma magistrskega dela, in sicer slovnica oziroma njeno posredovanje in jezikovno zavedanje, ki ga na splošno razumemo kot sposobnost usvajanja tujega jezika s pomočjo razmišljanja o le-tem, kot tudi o slovničnih pravilih. Slednje vodi k uspešni oziroma pravilni jezikovni uporabi. Učeči se si tako pridobijo znanje o delovanju posameznega jezika.
Jezikovno zavedanje se deli na pet področij, med katerimi je tudi miselno (kognitivno) področje, zlasti slovnične enote, kategorije in strukture, s katerimi se dano področje ukvarja.
Slovnica tvori sestavni del pri usvajanju tujega jezika, kajti zgolj s slovničnim znanjem se je moč izogniti napakam v govorni in pisni obliki. Prav tako predstavlja in posreduje specifične strukture danega jezika, ki jih izpostavi oziroma tematizira.
Rezultati analize so pokazali, da je jezikovno zavedanje delno prisotno v izbranih učnih gradivih, saj se hipoteze magistrskega dela niso v celoti potrdile (ena izmed šestih hipotez je bila ovržena). Prav tako se vidiki, zastavljeni na osnovi teorije o jezikovnem zavedanju, niso v celoti potrdili.
Potrdili sta se hipotezi, ki predpostavljata, da je slovnica obravnavana v tematskem sklopu danega poglavja ter da je slovnica predstavljena s primeri, ki služijo lažjemu razumevanju navedenega. Ker pa je obravnava slovnice odvisna od sobesedila, prihaja do odstopanj, ki kažejo, da se v učbenikih, namenjenih začetnikom, pojavljajo slovnične strukture, ki so predvidene za nadaljnje stopnje znanja. Slovnična progresija ni povsem upoštevana po nivojih oziroma ni vedno takšna, kot bi naj bila po skupnem evropskem jezikovnem okviru, kar je posledica tega, da je slovnična obravnava odvisna od tematskega sobesedila.
Preostale hipoteze, ki so nastale na osnovi teorije o jezikovnem zavedanju, so se prav tako potrdile. Kot že omenjeno jezikovno zavedanje razumemo kot sposobnost usvajanja tujega jezika s pomočjo razmišljanja o le-tem, kot tudi o slovničnih pravilih, ki so del učnega procesa.
V danem magistrskem delu so predstavljene tudi nivojske stopnje znanja tujega jezika, nemščine, po skupnem evropskem jezikovnem okviru od najnižje do najvišje, od A1 do B1, oziroma do stopnje, ki jo predvidevajo analizirani učbeniki ter delovni zvezki, in katera vodi k opravljanju certifikata nemškega jezika. Le-ta dokazuje, da je oseba jezikovno kompetentna.
Dejstvo je, da jezikovno zavedanje vodi k uspešni oziroma pravilni jezikovni uporabi, kar dokazujejo tudi znanstvena spoznanja številnih avtorjev in avtoric, navedenih v magistrskem delu. Prav tako je jezikovno zavedanje ključno za učni proces, kjer so prisotna slovnična pravila, katera so del razmišljanja. |
|---|