Primerjava gospodarstev slovenije in belgije s poudarkom na njunem javnofinančnem stanju

Milanez, Ana

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Primerjava gospodarstev slovenije in belgije s poudarkom na njunem javnofinančnem stanju
Avtorji:	ID Milanez, Ana (Avtor) ID Bekő, Jani (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	UN_Milanez_Ana_2018.pdf (1,15 MB) MD5: F5F6AFFCBE0E448D71D012914C889543 PID: 20.500.12556/dkum/a1203e01-57df-45ef-a4e5-53c4df9eea5d
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Delo diplomskega projekta/projektno delo
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:	Belgija je gospodarsko bolj razvita država kot Slovenija. Značilnosti slovenske in belgijske fiskalne politike dobro pojasnjujejo nižjo raven njunega življenjskega standarda v primerjavi s Švedsko. Delež bruto vladnih investicij v % BDP obeh držav je nizek, po razpletu zadnje krize je še dodatno upadel. Nadpovprečno visoki proračunski izdatki za socialna nadomestila so med veliko recesijo v obeh državah narasli. Obe državi generirata največji obseg proračunskih prihodkov iz naslova davkov na dohodek in socialnih prispevkov. Slovenija je med zadnjo krizo prekinila s procesom razvojnega dohitevanja; recesijo realnega sektorja je poglobila finančna kriza. Proračunski primanjkljaj je tudi zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema med krizo narasel bolj kot v Belgiji, slovenski javni dolg je strmo narasel, zaradi česar so občutno narasli tudi stroški njegovega servisiranja. Belgija pa je med veliko recesijo svojo izhodiščno višjo raven javnega dolga obvladovala uspešneje. Ob posebej hitrem naraščanju proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, v kombinaciji z upadajočim trendom rasti outputa bo dolgoročno vzdržnost slovenskih in belgijskih javnih financ pogojevala uspešna nadaljnja fiskalna konsolidacija. Ugotavljamo, da je trenutno makroekonomsko okolje ugodno za vzdržno znižanje razmerja med javnim dolgom in outputom obeh držav. Pomembno pa je, da se ob fiskalnem naporu neto proračunski prihodki prestrukturirajo v kompozicijo, ki bo Sloveniji zagotovila dvig produktivnosti dela, v Belgiji pa pripomogla k zaviranju upada njene rasti ter dvignila raven agregatne zaposlenosti. Fiskalna preudarnost mora ostati prioriteta slovenske in belgijske ekonomske politike, v nacionalnem interesu obeh držav je omejevanje ciklične pristranskosti njenih nosilcev.
Ključne besede:	fiskalna politika, proračunski saldo, javni dolg, gospodarska rast
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[A. Milanez]
Leto izida:	2018
PID:	20.500.12556/DKUM-72112
UDK:	338.1
COBISS.SI-ID:	13156892
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:DYIXNDJJ
Datum objave v DKUM:	08.11.2018
Število ogledov:	2621
Število prenosov:	389
Metapodatki:
Področja:	EPF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	11.09.2018

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	A comparison of the Slovenian and Belgian Economy with Emphasis on their Fiscal Position
Opis:	Slovenia is a less developed economy than Belgium, and both have a lower level of GDP p.c. than Sweden. Decomposition of general government net expenditure offers a good explanation to account for this. Share of public investment in % of Slovenian and Belgian GDP is low and has shrunk in the aftermath of the Great Recession. During the last crisis both countries increased their above-average volume of social spending. Social security contributions and taxes on income represent both governments' greatest source of income. Slovenia's catch-up process was interrupted by the last economic downturn; recession in the real sector was deepened by the financial crisis. Recapitalisation of the Slovenian banking sector, amongst other factors, caused rapid detoriation of Slovenian government balance, which resulted in an explosive increase of public debt and debtservicing costs. During the Great Recession Belgian debt-to-GDP ratio increased at a slower pace, however remained on a much higher level. With raising pressures on public finance sustainability due to demographic change and declining trend in output growth, further fiscal consolidation remains crucial. We note that the current state of the economy provides a good opportunity for bringing down debt-to-GDP ratio in both countries. In addition to fiscal effort, general government net revenue ought to be restructured in a way which will promote labour productivity growth in Slovenia and stop its decline in Belgium, while raising the level of aggregate employment. Fiscal prudence ought to remain decision makers' priority, limitation of their cyclical bias is in national interest of both countries.
Ključne besede:	fiscal policy, government budget balance, public debt, economic growth

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj