| Opis: | Glavna cilja tega magistrskega dela sta ugotoviti vpliv določenih uporabniških imen na domnevno o spolu v računalniški komunikaciji ter identificirati možne razlike med jezikom žensk in moških prav tako v računalniški komunikaciji, ki je potekala v obliki foruma na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Teoretični del te naloge najprej obravnava internet kot sredstvo za komunikacijo. Čeprav si v današnjih časih marsikdo komunikacije ne predstavlja brez interneta, se je medmrežje na začetku v 60-ih letih uporabljalo kot omrežje za vojsko, za univerze, za razna podjetja in za vladne organizacije. Danes se lahko internet ali medmrežje označi kot »največje računalniško omrežje na svetu«, katero daje ljudem možnost sporazumevanja v obliki elektronskih pisem, forumov, spletnih dnevnikov in različnih internetnih straneh. Ni veliko presenečenje, da ljudje uporabijo internet za povezovanje z drugimi in za to, da delijo svoje izkušnje, saj je značilno za človeška bitja, da si zabeležijo pomembne izkušnje in da delijo te izkušnje z drugimi ljudi okoli sebe.
V nadaljevanju naloge pa so opisane razlike med komunikacijo v »realnem« svetu ter na spletu, razlike med jezikom moških in žensk v osebni interakciji ter razlike med jezikom moških in žensk v računalniški komunikaciji, katere so bile ugotovljene v različnih raziskavah izvedene s strani priznanih jezikoslovcev in jezikoslovk.
Empirični del te magistrske naloge se navezuje eksperiment, ki je bil izveden v času od 18. junija do 30. junija 2018 preko študijskega portala Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. 10 kandidatov, ki so bili vešči v angleškem jeziku je bilo izbranih za to, da se lahko analizira jezik moških in žensk ter posledično ugotovijo razlike v jeziku med obema spoloma ter da se lahko ugotovi vpliv določenih uporabniških imen na domnevo o spolu drugega uporabnika. Pri eksperimentu je sodelovalo 5 moških in 5 žensk v starosti od 24 do 26 let, tako da je bilo razmerje v spolih 50/50. V prvem delu eksperimenta je vsak uporabnik uporabljal svoje pravo uporabniško ime, tako da je vsak vedel, kdo je kdo. Udeleženci študije so morali skozi ta eksperiment ohraniti način pisanja, ki ga gojijo drugače v družbenih in socialnih omrežjih ter sms-sporočilih.
Po koncu eksperimenta je vsak udeleženec študije prejel še anketo o tem, v katerem delu eksperimenta je bilo bolj enostavno komunicirati in zakaj, ali je kdo pregledal svoje sporočila preden so bila objavljena na forumu ter ali je bilo težko nenehno skrivati svojo pravo identiteto pred drugimi v teku drugega dela eksperimenta. Zadnja naloga ankete pa je zahtevala od udeležencev, da na podlagi uporabljenega jezika in predlaganih tem ugotovijo spol za vsakega uporabnika posebej. V okviru te raziskovalne naloge pa so bile postavljene naslednje hipoteze:
1. večina udeležencev ne bo uspela uspešno ugotoviti spola drugih udeležencev v komunikaciji v okviru drugega dela izvedenega eksperimenta
2. opazne bodo spremembe pri uporabljenem jeziku in jezikovnih značilnosti moških in žensk v obeh primerih komunikacije ne glede na uporabljeno uporabniško ime posameznega udeleženca
3. udeleženci študije, ne glede na spol, bodo več komunicirali v drugem delu eksperimenta zaradi anonimnosti.
Na koncu smo prišli do naslednjih ugotovitev:
-analiza kaže očitne razlike med jezikom moških in žensk v računalniški komunikaciji
-večina kandidatov ni bila zelo uspešna pri določanju spolov drugih kandidatov pri komunikaciji z izmišljenimi imeni
-večina kandidatov je več komuniciralo in več komentarjev dodalo na forum takrat, ko so bili anonimni in uporabljali namišljeno uporabniško ime
Zato lahko zaključimo, da so bile vse postavljene hipoteze potrjene. |
|---|
