| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Nekateri dejavniki prelaganja odločitve za starševstvo med mladimi v Sloveniji
Avtorji:ID Horvat, Rebeka (Avtor)
ID Lahe, Danijela (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Horvat_Rebeka_2018.pdf (824,01 KB)
MD5: CBC14A87B4429C5E5D84B34792268BE0
PID: 20.500.12556/dkum/0aa95491-4de4-4bb3-8602-8a99a93fc830
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V teoretičnem delu magistrskega dela opisujemo splošna teoretična izhodišča o življenjskih potekih. Na podlagi teorije individualizacije opisujemo spremembe na področju kreiranja družine, na podlagi statističnih podatkov pa analiziramo rodnostno vedenje mladih v Sloveniji in v drugih razvitih državah. V nadaljevanju opisujemo trend prelaganja odločitve za starševstvo in navajamo različne poglede na to, kaj so glavni razlogi za pojav omenjenega trenda. Namen empiričnega dela je bil pridobiti vpogled v mnenja mladih v Sloveniji glede njihovih želja na področju oblikovanja družine, vrednotenja družine in pripisovanja pomena starševski vlogi. Pri tem so nas zanimali razlogi mladih za prelaganje odločitve za starševstvo ter prednosti in slabosti prelaganja starševstva. Skladno s tem smo preučevali tudi, v kolikšni meri se mladi čutijo podvržene pritiskom s strani družbe glede odločitve za starševstvo. Podatke za analizo smo pridobili s pomočjo pol strukturiranih intervjujev, v katerih je sodelovalo 22 posameznikov, starih med 21 in 33 let iz več slovenskih regij, ki še nimajo svojih otrok. Rezultati kvalitativne raziskave so pokazali, da si mladi v povprečju želijo otrok, in sicer enega ali dva, pred rojstvom otroka pa si želijo predvsem končati izobrazbo, urediti bivanjske razmere in postati finančno stabilni. Rezultati kažejo tudi, da se mladi zavedajo slabosti prelaganja odločitve za starševstvo na kasnejša leta (predvsem bioloških). Glede socialnega pritiska mladih je večina mladih mnenja, da je starševstvo njihova osebna odločitev.
Ključne besede:individualizacija življenjskih potekov, družina, starševstvo, prelaganje odločitve za starševstvo, mladi v Sloveniji
Kraj izida:Maribor
Založnik:[R. Horvat]
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/DKUM-72521 Novo okno
UDK:316.36-053.81(043.2)
COBISS.SI-ID:24159752 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:ZYCPFPKE
Datum objave v DKUM:20.11.2018
Število ogledov:1357
Število prenosov:214
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:04.10.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Some factors for postponing parenting among young adults in Slovenia
Opis:The general theoretical basis of life courses is described in the theoretical part of the master's thesis. The changes in the field of family formation with regard to the individualization theory are described, while the natality behavior of youth in Slovenia and other developed countries is analyzed. Thereafter, we describe the trend of postponing parenthood and list different perspectives on what are the main reasons that led to the aforementioned trend. The purpose of the empirical part was to gain an insight into the opinions of Slovenian youth regarding their wishes related to family formation, valuation of family and the importance of the parental role. We were interested in the youth’s reasons for postponing parenthood, as well as the advantages and disadvantages of such decision. Accordingly, we also examined the extent to which the youth feels pressured by the society in regard to their decision for parenthood. The data for the analysis was acquired through semi-structured interviews, involving 22 individuals aged between 21 and 33 from several Slovenian regions who do not yet have children. The results of the qualitative research showed that youth on average wish to have children, namely one or two, but want to complete their education, arrange their living situation and become financially stable before doing so. The results also showed that the youth is aware of the disadvantages of postponing parenthood (especially biological disadvantages). In regard to the social pressure, the majority of youth believe that the decisions for parenthood is their own.
Ključne besede:individualization of life courses, family, parenthood, postponing parenthood, youth in Slovenia


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici