Po sledeh agrarne reforme in zaplemb v letih 1945-1949: primer rodbine Lemež

Lemež, Lea

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Po sledeh agrarne reforme in zaplemb v letih 1945-1949: primer rodbine Lemež
Avtorji:	ID Lemež, Lea (Avtor) ID Friš, Darko (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Lemez_Lea_2019.pdf (5,76 MB) MD5: E695D3FD88647139E157A4809FF90A8F PID: 20.500.12556/dkum/bbaa4962-20cf-454d-a856-d833e85309f4
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine. Njihovo poznavanje je eden izmed osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj po letu 1945. Če hočemo obdobje po vojni razumeti, moramo misliti na posameznike in njihove usode. Poznavanje problematike povojnih zaplemb je ključno za razumevanje preobrazbe zasebne lastnine v državno. Kot večina agrarnih reform v zgodovini je bila tudi agrarna reforma po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji izpeljana s ciljem pridobiti premoženje in ne s ciljem zadostitve tistim, ki jih ukrep zadeva. Z agrarno reformo v Sloveniji, izpeljano leta 1946, so veleposestnikom, Cerkvi in večjim kmetom odvzeli zemljo in jo razdelili pod geslom »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Kljub tovrstnemu ukrepu je veliko zemlje ostalo v državnih rokah. Velik poudarek v pričujočem delu je predvsem na represiji do kmečkega prebivalstva, natančneje do rodbine Lemež. Posebna pozornost je namenjena razlastitvam, zaplembam in sodnim procesom. Poglavje o političnih sodnih procesih zoper rodbino Lemež je skoraj v celoti pisano na osnovi proučevanja arhivskega gradiva, saj literature o posameznih kmečkih oškodovancih agrarne reforme ni na razpolago veliko. Posebej pomembno poglavje v magistrski nalogi je psihološki vpliv na družino Lemež, ki je v celoti napisano na podlagi osebnih izpovedi družinskih članov.
Ključne besede:	agrarna reforma, odvzemi, družina Lemež, zadruge, veleposestniki.
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[L. Lemež]
Leto izida:	2019
PID:	20.500.12556/DKUM-72975
UDK:	94(497.4):338.246\"1945/1949\"(043.2)
COBISS.SI-ID:	24369416
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:ITHQKQGO
Datum objave v DKUM:	11.02.2019
Število ogledov:	2631
Število prenosov:	258
Metapodatki:
Področja:	FF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	09.01.2019

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Following the paths of the agrarian reform and confiscations between 1945-1949: the example of the Lemež family
Opis:	The confiscation of assets is one of the fundamental questions of the Slovenian post-war history. Knowledge of confiscations of assets is one of the basic conditions for understanding some revolutionary changes and events since the year 1945. If we want to understand the post-war period, we need to think of individuals and their fates. Knowing the problem of post-war confiscations is crucial for understanding the transformation of private property into state property. Like most agricultural reforms in history, the agrarian reform after the Second World War in Yugoslavia was carried out with the goal of acquiring property and not with the goal of meeting those affected by the measure. With the agrarian reform in Slovenia, carried out in 1946, they deprived the landowners, the Church and large farmers of their land and distributed it under the slogan »Land for those who work on it. « Despite this kind of measure, a lot of land remained in the hands of the state. The emphasis in the presented work is mainly on the repression against the agricultural population, and more specifically against the family Lemež. A special attention is given to expropriation, confiscation and judicial processes. The chapter on political trials against the family Lemež is almost entirely written on the basis of the study of archival documents, since not a lot of the literature on individual aggrieved farmers in the agrarian reform is available. Particularly relevant chapter in the master's thesis is the psychological impact on the Lemež family, which is written entirely on the basis of personal confessions of the family members.
Ključne besede:	agrarian reform, dispossessions, the Lemež family, cooperatives, landowners.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj