Obveznost razkrivanja nefinančnih informacij velikih podjetij

Vidovič, Ksenija

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Obveznost razkrivanja nefinančnih informacij velikih podjetij
Avtorji:	ID Vidovič, Ksenija (Avtor) ID Belak, Jernej (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Vidovic_Ksenija_2019.pdf (1,06 MB) MD5: BAD333158831804A69F5E54304414F0B PID: 20.500.12556/dkum/cc49845a-2015-414b-bd5d-4a0d75a337b5
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:	Podjetje mora biti sposobno ustvariti in vzdrževati primerno ravnovesje med poslovnimi potrebami, potrebami različnih interesentov podjetja in naravnim okoljem, v katerem deluje. Poseči moremo daleč v zgodovino, ko so se začela prizadevanja in ozaveščanja človeške družbe o pomembnosti družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Sprva so se podjetja temu upirala, kasneje so v teoriji dojela, da pri družbeni odgovornosti gre za dobrobit družbe, ki je etično pravilna, šele čez čas pa so podjetja teorijo prenesla v prakso in začela družbeno odgovornost tudi uresničevati. Korak dlje sta v letu 2014 stopila Evropski parlament in Evropska komisija z Direktivo 2014/95/EU, ki je nastala s prepričanjem, da je treba povzdigniti preglednost informacij o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah. Direktiva (kakor tudi nacionalni okviri) je pozvala podjetja, da v okviru letnega poročila ali samostojnega poročila pripravijo izjavo o nefinančnem poslovanju, in sicer prvič v letu 2018 za poslovno leto 2017. Gre za pomembna nefinančna razkritja, ki morajo zadovoljiti potrebe po informacijah vlagateljem, zaposlenim, kupcem in drugim zainteresiranim stranem. Podjetja morajo zagotoviti preprost dostop do nefinančnih informacij o njihovem vplivu na okolje in družbo. Evropska komisija je izdala tudi nezavezujoče smernice, ki podjetje usmerijo k najpomembnejšim nefinančnim informacijam, kot so: poslovni model, politike in strategije podjetja, sektorska, okoljska in kadrovska vprašanja, spoštovanje človekovih pravic, zadeve v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, nefinančni kazalniki uspešnosti, osrednja tveganja in politika raznolikosti. Podjetju so letno poročilo in druga javno objavljena poročila osrednje sredstvo za razkritje nefinančne uspešnosti svojim zainteresiranim stranem. Z namenom ugotovitve, ali podjetja v Sloveniji upoštevajo zakonodajni okvir, katere tematske sklope v okviru izjav o nefinančnem poslovanju poročajo in kaj poročajo, smo v empiričnem delu naredili pregled izjav desetih podjetij, in sicer za poslovno leto 2018. Prišli smo do ugotovitve, da so vsa izbrana podjetja vključila potrebne nefinančne podatke v svoje letno poročilo oziroma eno podjetje v poročilo o trajnostnem razvoju. Ker so smernice nezavezujoče, so podjetja poročala različno podrobno, tematske sklope si podjetja različno razlagajo, zato prihaja do razlik v poročanju, razlika je tudi v tem, ali podjetje vključi vse tematske sklope neposredno v izjavo o nefinančnem poslovanju ali pa so določena razkritja v drugih delih letnega poročila. V okviru raziskave nas je zanimalo tudi, ali so podjetja že pred zakonom poročala nefinančne informacije. Za vsa izbrana podjetja lahko trdimo, da so že v letu 2017 za poslovno leto 2016 poročala o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah, ki so tudi v vseh poročilih najpodrobneje predstavljene. Ker se podjetja lahko sama odločijo, po kateri metodologiji bodo poročala, smo se osredotočili tudi na metodologiji GRI in ISO 26000 ter pri izbranih podjetjih preverili, ali so uporabili katero od teh dveh metodologij. Skozi magistrsko delo smo želeli prikazati, da naj podjetjem ne bo razkritje nefinančnih informacij zgolj nujno zakonodajno zlo, ampak da s tem pomagajo svojim zainteresiranim stranem, da boljše razumejo njihovo dejavnost ter dobijo celoten vpogled v rezultate svojega poslovanja.
Ključne besede:	izjava o nefinančnem poslovanju, Direktiva 2014/95/EU, Zakon o gospodarskih družbah 70. c člen, obvezna nefinančna razkritja, družbena odgovornost
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[K. Vidovič]
Leto izida:	2019
PID:	20.500.12556/DKUM-74899
UDK:	005.3
COBISS.SI-ID:	13422620
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:JTAPAX9F
Datum objave v DKUM:	24.10.2019
Število ogledov:	1616
Število prenosov:	276
Metapodatki:
Področja:	EPF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	11.09.2019

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Disclosure obligation of non-financial information in large organizations
Opis:	A company must be able to create and maintain a proper balance between business needs, the needs of different tenderers of the company and the natural environment, in which it operates. We need to go far back in time to the beginnings of efforts and raising awareness of society about the importance of social responsibility and sustainable development. Initially, companies resisted these efforts, but later they realised in theory that the fundament of social responsibility is the welfare of society, which is ethically correct, only over time they implemented the theory into practice and started to enforce the social responsibility. The European Parliament and European Commission went a step further in 2014 with the Directive 2014/95/EU, which was the result of the need to improve the transparency of information on environmental, human resources (HR) and social matters. The Directive (as well as national frameworks) urged companies to prepare a non-financial statement within the annual report or as a separate report for the first time in 2018 for the business year 2017. These are important non-financial disclosures, which have to satisfy the needs of investors, employees, customers and other tenderers for information. Companies need to ensure a simple access to non-financial information about their impact on the environment and society. The European commission has also issued non-binding guidelines, which guide companies to the most important non-financial information like: business model, company policies and strategies, sectoral, environmental and HR questions, respect for human rights, matters connected with the fight against corruption and bribery, non-financial performance indicators, the main risks and diversity policy. The annual report and other publically available reports are the main means of companies to disclose their non-financial performance to their tenderers. In the empirical part, we prepared an overview of statements for 2018 of ten companies in order to determine, if companies in Slovenia follow the legal framework, which thematic clusters they report within non-financial statements and what they report. We found that all the chosen companies included the necessary non-financial data into their annual reports or one company into their report on sustainable development. Since the guidelines are non-binding, the report of companies differed in terms of details; differences were also regarding the fact, if the company includes all thematic clusters directly into the non-financial statement or discloses some facts in other parts of the annual report. Within the research, we also wanted to know, if companies reported non-financial information already prior to the Act. For all the chosen companies, we can say that already in 2017 they reported about environmental, HR and social matters for the business year 2016. These matters are presented most thoroughly in all the reports. Since it is the company’s decision, which methodology to use for reporting, we also focused on the methodologies GRI and ISO 26000 and checked for selected companies, if they have used any of these two methodologies. Throughout the master’s thesis, we wanted to point out that companies should not understand the non-financial disclosure as unavoidable, but as means to help their tenderers to better understand their activities and get full insight into the results of their business activities.
Ključne besede:	non-financial statement, Directive 2014/95/EU, Article 70. c of the Companies Act, compulsory disclosure of non-financial information, corporate social responsibility

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj