| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Nekateri sociološki vidiki starševstva v sodobni družbi ter odloženo starševstvo na Hrvaškem
Avtorji:ID Radmanić, Lucija (Avtor)
ID Lahe, Danijela (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Radmanic_Lucija_2019.pdf (778,04 KB)
MD5: 859DE82213CB2AB83B98421B9C4D6971
PID: 20.500.12556/dkum/2e7f47ec-3b2a-459a-b8fe-2056ead34a51
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V magistrskem delu je podan pregled sodobnih znanstvenih spoznanj o konceptu starševstva v kontekstu razumevanja družine. Dejstvo je, da družina ni več tako trdna socialna institucija, kot je bila v tradicionalni družbi, čeprav sta družina in starševstvo še vedno osnovni instituciji družbe. Različni procesi modernizacije in individualizacije so vplivali na spremembe v vrednostnih vidikih in nastanek različnih oblik družinskih in starševskih struktur, kar imenujemo pluralizacija družinskih struktur. S spremembo vlog očetovstva in materinstva ter novo paradigmo otroštva je starševstvo v sodobni družbi opredeljeno kot ena izmed temeljnih, najbolj odgovornih in hkrati najtežjih socialnih vlog posameznikov. Namen magistrskega dela je analiza nekaterih socioloških vidikov, ki označujejo starševstvo v sodobni družbi, ter opredelitev družbenih procesov, ki vodijo v preoblikovanje družinskih komponent. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili vpogled v doživljanja in stališča mladih o starševstvu na Hrvaškem. Ugotavljali smo, zakaj se mladi vedno pozneje odločajo ali ne odločajo za starševstvo in družino. V skladu s tem smo poiskali razloge za spremembe v doživljanju tega ter analizirali pomembnejše sociološke vidike vzrokov odloženega starševstva na Hrvaškem. Rezultati raziskave so pokazali, da mladi odlagajo starševstvo predvsem zato, ker se ne počutijo dovolj zrelo in nimajo redne zaposlitve. Pred rojstvom otroka si najprej želijo zagotoviti ekonomsko stabilnost. Tudi večina tistih, ki že imajo otroke, poroča, da jih ni načrtovala. Anketiranci so se za otroke odločali v poznih dvajsetih letih. Ostali, ki še nimajo otrok in s starševstvom odlašajo, se zavedajo predvsem socialnih slabosti svojega ravnanja. Rezultati kažejo tudi, da si več kot polovica mladih želi imeti otroke v prihodnosti.
Ključne besede:družina, starševstvo, družbene spremembe, starševske vloge, mladi, načrtovanje družine
Kraj izida:Maribor
Založnik:[L. Radmanić]
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/DKUM-75468 Novo okno
UDK:347.63 316.3(043.2)
COBISS.SI-ID:25000200 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:SS1SXSZG
Datum objave v DKUM:20.12.2019
Število ogledov:17186
Število prenosov:201
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons Brez predelav dovoljuje uporabnikom ponovno distribucijo dela, vendar ne v spremenjeni obliki. Zahtevana je navedba avtorstva.
Začetek licenciranja:21.11.2019

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Some sociological aspects of parenting in modern society and deferred parenting in Croatia
Opis:The master's thesis gives an overview of contemporary scientific knowledge about the concept of parenthood in the context of understanding the family. The fact is that the family is no longer as solid social institution as it was in traditional society, although family and parenting are still the basic institutions of society. Various processes of modernization and individualization have influenced changes in value aspects and the emergence of different forms of family and parental structures called the pluralization of family structures. By changing the roles of fatherhood and motherhood and the new paradigm of childhood, parenting is defined in modern society as one of the most fundamental, most responsible and at the same time the most difficult social roles of individuals. The purpose of the master's thesis is to analyze some of the sociological aspects that characterize parenting in contemporary society and to identify the social processes that lead to the transformation of family components. In the empirical part, through a quantitative survey, we gained insight into the experiences and attitudes of young people about parenting in Croatia. We found out why young people always decide later or decide not to choose parenting and family. Accordingly, we sought to find reasons for changes in this experience and to analyze the more important sociological aspects of the causes of delayed parenting in Croatia. The results of the survey showed that young people delay parenting mainly because they do not feel mature enough and do not have regular employment. Before the baby is born, they first want to ensure economic stability. Also, most of those who already have children report that they did not plan them. Respondents decided on their children in their late twenties. Others who do not have children and delay parenting are primarily aware of the social disadvantages of their behavior. The results also show that more than half of young people want to have children in the future.
Ključne besede:family, parenting, social change, parenting roles, youth, family planning


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici