Sekvenčno testiranje živčevja z variabilnostjo frekvence srca

Miklošič, Nataša

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Sekvenčno testiranje živčevja z variabilnostjo frekvence srca
Avtorji:	ID Miklošič, Nataša (Avtor) ID Križmarić, Miljenko (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Miklosic_Natasa_2020.pdf (1,90 MB) MD5: 1C8394E426E4755AF935F38B7366E28B PID: 20.500.12556/dkum/871ef441-3381-4441-ba47-5c2c2a1d2fd5
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:	Teoretična izhodišča: Testiranje avtonomnega živčevja vključuje posamezne provokacijske teste za diagnostiko različnih bolezenskih stanj. Namen raziskave je bil predstaviti kvantitativni vpliv avtonomnega živčevja na variabilnost frekvence srca in primerjavo dobljenih vrednosti z normalnimi vrednostmi iz strokovne literature. Raziskovalna metodologija in metode: V eksperimentalni kvantitativni raziskavi smo na štirih zdravih prostovoljcih, po prvi fazi počitka, izvedli drugo fazo test globokega dihanja. Sledil je Valsalvov preizkus, sestavljen iz petih Valsalvovih manevrov. Zaključili smo s provokacijskim testom spremembe telesa iz ležečega v stoječi položaj. Med sekvencami testov smo vključili faze počivanja. V vseh fazah smo spremljali vitalne funkcije. Rezultati: V prvi fazi testa, pri počitku, so bile vrednosti krvnega tlaka in pulza v mejah normale. Pri fazi globokega dihanja je respiratorna sinusna aritmija ustrezala normalni vrednosti ≥ 14 utripov/min. Pri vseh je bila višja od ≥ 15 utripov/min, kar pomeni aktivacijo parasimpatičnega sistema. Valsalvovo razmerje je pri ženskih preiskovankah ustrezalo minimalni meji 1,46, pri moškem preiskovancu pa minimalni meji 1,59. V trenutku faze dviga telesa se je sistolični krvni tlak znižal. Diastolični krvni tlak se je po nekaj sekundah dvignil. Teste smo izvedli brez težav. Najbolj zahteven je bil Valsalvov preizkus. Diskusija in zaključek: Sekvenčno testiranje živčevja z merjenjem variabilnosti frekvence srca predstavlja uporabno in hitro metodo ocene avtonomnega živčevja. Sklepamo, da jo brez težav lahko uporabljamo v diagnostiki različnih obolenj živčevja, ki so pogosto neprepoznana.
Ključne besede:	test globokega dihanja, Valsalvov preizkus, hiter dvig telesa, Task Force Monitor, respiratorna sinusna aritmija, Valsalvovo razmerje.
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[N. Miklošič]
Leto izida:	2020
PID:	20.500.12556/DKUM-75836
UDK:	611.839:616-079(043.2)
COBISS.SI-ID:	17845763
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:8ZBNOZ5S
Datum objave v DKUM:	04.06.2020
Število ogledov:	1922
Število prenosov:	148
Metapodatki:
Področja:	FZV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	16.02.2020

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Sequential tests of autonomic nervous system with heart rate variability
Opis:	Theoretical background: Testing of the autonomic nervous system includes singular provocation tests for the diagnosis of various disease states. The purpose of the investigation is to present the quantitative influence of the autonomous nervous system on the variability of heart rate and to compare obtained results with the normal values available in the literature. Research methodology and methods: In an experimental quantitative study, the second phase of deep breathing was tested on four healthy volunteers, after the first resting phase. A Valsalva test followed, consisting of five Valsalva manoeuvres. We concluded with a provocation test of shifting the body from a lying position to a standing position. During the sequence of tests, we included resting stages. Vital functions were monitored at all stages. Results: During the initial testing phase of resting, the blood pressure and heart rate values were within normal limits. At the deep breathing sequence that followed respiratory sinus, arrhythmia remained normal at ≥ 14 beats/min. All subject exhibited a rate of ≥ 15 beats/min, which is indicative of the activation of the parasympathetic nervous system. The lower limit of Valsalva ratio for female test subjects was determined at 1,46, whereas for the male subjects the lower limit was 1,59. At the instance of shifting the body to a standing position, the systolic blood pressure dropped, followed by an increase of the diastolic blood pressure a few seconds later. The tests were performed without any of the subjects experiencing trouble, whereby the Valsalva test could be considered as the most demanding. Discussion and conclusion: Sequential testing of a nervous system with measurement of heart rate variability is a useful and quick method for evaluation of the autonomic nervous system. We presume that it can easily be applied in the diagnostics of various disorders of the nervous system, which are often unrecognized.
Ključne besede:	Keywords: deep breathing test, Valsalva manoeuver, head-up tilt test, Task Force Monitor, respiratory sinus arrhythmia, Valsalva ratio.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj