| Opis: | Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti raziskavo, v kateri so avtorji analizirali izkušnje potnikov letalskega in trajektnega prometa severnega predela Baltskega morja. Cilj je ugotoviti in analizirati, kako potniki z vidika mejnega nadzora definirajo in interpretirajo tveganja, varnost ter svobodo gibanja.
Metode:
Izvedena je bila kvalitativna metoda zbiranja podatkov, in sicer v obliki terenskega opazovanja in intervjuvanja potnikov na švedskem letališču Arlanda (Stockholm) in trajektni liniji Tallink Silja Line med Stockholmom, Rigo in Latvijo. V interakciji s potniki je bila kot izhodišče uporabljena etnografska metoda, ki se osredotoča na proučevanje verbalne in neverbalne komunikacije. Pri analizi zbranih podatkov so se avtorji primarno osredotočili na razumevanje zaznavanj potnikov glede varnosti.
Ugotovitve:
Rezultati kažejo, da je veliko potnikov v raziskavi naklonjenih evropski ideji svobodnega gibanja, vendar jih je pri tem strah groženj, ki izvirajo iz zunanjega okolja Evropske unije. Avtorji ugotavljajo, da potniki varnost doživljajo in ocenjujejo v razmerju do drugih ljudi, njihova stališča pa so odvisna od dogajanja v zunanjem okolju – v konkretnem primeru so to grožnje, ki se pojavljajo za evropskimi mejami (npr. terorizem).
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Raziskava v prispevku pojasnjuje, kako potniki dojemajo varnost v potniškem prometu in kako oblikujejo oz. razvijejo to zaznavanje. Med analizo njihovih stališč se je pokazalo, da druge ljudi ocenjujejo glede na izvorno državo in jih kategorizirajo na “zunanje in notranje”. Stališča glede varnosti oblikujejo tudi skozi izkušnje v tujem potniškem prometu. Potniki sicer poročajo, da imajo zaradi politike svobodnega gibanja veliko osebnih koristi, vendar pa menijo, da se s tem ustvarjajo nove ranljivosti in povečuje verjetnost varnostnih tveganj za Evropsko unijo. |
|---|
