| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Social strain : an empirical study of contextual effects and homicide rates in Europe
Avtorji:ID Ramírez-de Garay, Luis David (Avtor)
Datoteke:.pdf RAZ_Ramirez-de_Garay_Luis_David_2014.pdf (704,68 KB)
MD5: 80D8EC57CC6D17BD9308A5A9C018C82B
PID: 20.500.12556/dkum/26dd500a-150d-43ed-b06c-02ca1fe0dd0a
 
URL https://www.fvv.um.si/rv/arhiv/2014-2/06_Ramirez.pdf
 
URL https://www.fvv.um.si/rv/arhiv/2014-2/06_Ramirez-E.html
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Purpose: The objective of this work is to propose alternative strategies to assess the link between social context and violent crime through the use of quantitative analysis. For this purpose, I use Social Strain, a newly developed concept for the empirical assessment of contextual effects on violent crime. Design/Methods/Approach: Social Strain has three components: Ascribed Economic Conditions, Opportunities Structure, and Institutional Support. Each component was identified with a Confirmatory Factor Analysis. Afterwards, the resulting components were tested using an exploratory application of Structural Equation Modelling to detect different articulations between the components and homicide rates. This work used the Eurostat database to measure the death rate in 193 European regions from 13 EU countries (2001–2006), and socio-economic statistics from different sources for the elaboration of the components. Findings: The results of this work showed the relevance of the regional institutional structure for the variation of homicide rates at the cross-national level. Social strain turned out to be a useful instrument to detect the basic components linked with criminogenic contexts and, even more appealing, the differential articulations between the same components. Research Limitations / Implications: The results of this research showed that more detailed data are needed in order to take full advantage of the techniques utilized here. However, the application of SEM modelling proved to be a promising route in empirically-based crime research. Originality/Value: In comparison with other studies of violent crime in Western Europe, the present work is the first to incorporate a cross-national and longitudinal analysis of homicide rates to address particular theoretical questions at the meso-level. It is also the first attempt to use the Eurostat regional database as its empirical source.
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2014
Št. strani:str. 178-200
Številčenje:Letn. 16, št. 2
PID:20.500.12556/DKUM-76177 Novo okno
UDK:343.3/.7(4)
COBISS.SI-ID:2834154 Novo okno
ISSN pri članku:1580-0253
NUK URN:URN:SI:UM:DK:U97KEHQ8
Datum objave v DKUM:21.04.2020
Število ogledov:1001
Število prenosov:55
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Varstvoslovje
Skrajšan naslov:Varstvoslovje
Založnik:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Visoka policijsko-varnostna šola, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Visoka policijsko-varnostna šola, Univerza v Mariboru, Fakulteta za policijsko-varnostne vede, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede
ISSN:1580-0253
COBISS.SI-ID:99492352 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:21.04.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Družbeni pritisk : empirična raziskava vsebinskih učinkov in števila umorov v Evropi
Opis:Namen prispevka: Namen prispevka je s pomočjo kvantitativnih metod določiti alternativne strategije ovrednotenja povezave med družbenim kontekstom in nasilnimi kaznivimi dejanji. V ta namen je uporabljen koncept »družbenega pritiska« kot novo razvitega koncepta za empirično ovrednotenje vsebinskih učinkov na nasilno kriminaliteto. Metode: Družbeni pritisk vsebuje tri komponente: pripadajoče ekonomske pogoje, strukturne priložnosti in institucionalno podporo. S potrjevalno faktorsko analizo (CFA) dobljene komponente so bile v nadaljevanju preverjene še s pojasnjevalno aplikacijo modelov strukturnih enačb (SEM) za razpoznavo različnih povezav med komponentami in številom umorov. Podatki o številu umorov za 193 evropskih regij iz 13 držav Evropske unije v letih 2001–2006 so iz baze Eurostat, socio-ekonomske statistike (za komponente) pa iz različnih drugih virov. Ugotovitve: Rezultati pokažejo, da ima regionalna institucionalna struktura vpliv na variiranje števila umorov na mednarodni ravni. Družbeno breme se pokaže kot učinkovit instrument za razpoznavo osnovnih komponent, povezanih s kriminogenimi konteksti oziroma, kar je še pomembneje, z različnimi povezavami med istimi komponentami. Omejitve/uporabnost raziskave Rezultati pokažejo, da so za popolni izkoristek uporabljenih metod potrebni še natančnejši podatki. Kljub vsemu se SEM izkaže za obetajočo pot pri empiričnem preiskovanju kriminalitete. Izvirnost/pomembnost prispevka: V primerjavi z drugimi študijami nasilne kriminalitete v Zahodni Evropi je ta prispevek prvi, ki vključuje mednarodno in longitudinalno analizo števila umorov za odgovore na določena vprašanja na mezoravni. Je tudi prvi poskus uporabe regionalne baze Eurostat kot empiričnega vira.
Ključne besede:umori, družbeni pritisk, Evropa


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Varstvoslovje

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici