| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Politični razkol v Republiki Venezueli : Vzroki in razkorak med medijsko prikazanim in realnim stanjem
Avtorji:ID Zemljič, Tim (Avtor)
ID Zavrtanik Drglin, Tisa (Avtor)
ID Prezelj, Iztok (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Zemljic_Zavrtanik-Drglin_Politicni_razkol_v_Republiki_Venezueli.pdf (1,08 MB)
MD5: 8DBA6321A9A3E0F9B78BF93B9B4A3919
PID: 20.500.12556/dkum/19f7f89a-1169-4993-b1a4-ee08392fe842
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Že od samega začetka bolivarske revolucije, ki je konec 20. stoletja spremenila politično situacijo v Venezueli, je prisotno protivladno gibanje, ki ne podpira socialističnih ukrepov, značilnih za novo vlado. Opozicija se je skozi leta okrepila, za Venezuelo so postali značilni nasilni protesti, očitki nedemokratičnih volitev in represivnosti vlade. Temu sta se pridružili tudi ekonomska in humanitarna kriza, ki sta državo močno oslabili. Januarja 2019 je politična kriza dosegla svoj vrh, ko se je Juan Guaido samooklical za predsednika republike Venezuele, čeprav je bil za pozicijo v letu 2018 izvoljen Nicolas Maduro. Guaidojeva poteza je izhajala iz očitkov vladi, da naj bi prirejala volitve in delovala nedemokratično, kar pomeni, da opozicija Nicolasa Madura ne priznava. Posledično je prišlo do stanja dvojne vladavine in mednarodno se je postavilo vprašanje: Ali Juana Guaidoja prepoznamo kot legitimnega in začasnega predsednika republike Venezuele? Nanj je več držav, vključno z Republiko Slovenijo, odgovorilo z »da«. Diplomsko delo se najprej sprašuje o vzrokih za nastali politični razkol, jih poskuša analizirati ter jim v nastali situaciji odmeriti težo. Zaradi večkrat zaznanih očitkov, da se stanje v Venezueli bistveno razlikuje od tistega, ki ga prikazujejo mediji, se s pomočjo že ugotovljenih dejstev iz prvega dela naloge, ter ankete, izvedene med prebivalci Venezuele, v drugem delu osredotoča na vprašanje avtentičnosti slike, prikazane s strani nekaterih osrednjih medijev. V diplomskem delu ugotavljava, da je politična kriza posledica predvsem notranjih dejavnikov, kot so korupcija, upravljanje ekonomije, humanitarna kriza in izvajanje volitev. Nadalje ugotavljava, da mediji, kot močno orodje pri ustvarjanju javnega mnenja, vplivajo na to, kako mednarodna javnost doživlja politično situacijo v Venezueli. Zavračava trditev, da prihaja do medijske propagande.
Ključne besede:diplomske naloge, politika, Venezuela, nafta, mediji, korupcija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[T. Zemljič, T. Zavrtanik Drglin]
Leto izida:2020
Leto izvedbe:2020
Št. strani:IX, 128 str.
PID:20.500.12556/DKUM-76276 Novo okno
UDK:327:341.3(043.2)
COBISS.SI-ID:18691075 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:DB0YL4TP
Datum objave v DKUM:09.06.2020
Število ogledov:1588
Število prenosov:234
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Political crisis in the Republic of Venezuela : Causes and the difference between the media-projected picture and reality
Opis:From the begining of the Bolivarian Revolution that significantly changed the political situation in Venezuela in the late 20th century, there has existed an anti-government movement objecting to the socialist measures taken by the new government. The opposition grew stronger over the years, and violent protests, accusations regarding undemocratic elections, and government repression were characteristic of Venezuela. Economic and humanitarian crises also emerged and additionally weakened the country. In January 2019, the political crisis reached its turning point with Juan Guaido declaring himself an interim president of the Republic of Venezuela, even though Nicolas Maduro won the presidential elections in 2018. Guaido's reasoning for his action is the claim that the elections were rigged by the government and that they were undemocratic, which resulted in the opposition not recognizing them as legitimate. This was followed by a sort of parallel government and the international community was faced with a question: Do we recognize Juan Guaido as a legitimate interim president of the Republic of Venezuela? Many countries, including the Republic of Slovenia, answered affirmatively. The purpose of this thesis is to determine and analyse the main causes of the political crisis and understand their role in the context of the new circumstances. As there are many claims that the mainstream media are interpreting the crisis in Venezuela unfairly, the second part of the thesis explores the facts supporting these claims. It focuses on understanding the impact by the media on public opinion, on comparing media statements with the facts gathered in the first part of the thesis, and on the questionnaire in which we asked residents of the Republic of Venezuela about their experience with living in Venezuela. We conclude that the political crisis was mainly caused by internal factors, such as corruption, economy management, the humanitarian crisis, and elections. We also find that the media as a crucial tool in forming public opinion affects the way the international public views the situation in Venezuela. We reject the claims of media propaganda.
Ključne besede:politics, Venezuela, oil, media, corruption


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici