| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Maksimalna hipoteka v slovenskem in primerjalnem pravu s pregledom sodne prakse : magistrsko delo
Avtorji:ID Samardžija, Marko (Avtor)
ID Vrenčur, Renato (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Samardzija_Marko_2020.pdf (836,65 KB)
MD5: F1FEA917B755999F1C0A219BE8140552
PID: 20.500.12556/dkum/c459f10d-7b6d-4e2d-a368-a5d1f300f0e1
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Predmet preučevanja in analiziranja je bila maksimalna hipoteka in v zvezi z njo tudi navadna hipoteka, brez katere učinkovite primerjave in analize ne bi bilo možno izpeljati. Prav tako je bila naloga osredotočena na ugotavljanje značilnosti avstrijske in hrvaške pravne ureditve hipoteke in maksimalne hipoteke, kar je nadalje rezultiralo v preučitvi in opisu razlik in podobnosti med omenjenima pravnima ureditvama z vidika instituta maksimalne hipoteke in slovensko ureditvijo le-te. Ključna razlika je vsekakor togost slovenskega pravnega reda, ki ne omogoča konverzije maksimalne hipoteke v navadno hipoteko in razpolaganja s še neizbrisano hipoteko v zemljiški knjigi ter možnostjo zamenjave vrstnega reda hipotek. Na drugi strani pa se kaže njegova prednost na področju izvensodne prodaje notarske hipoteke, ki je avstrijsko pravo v takšni obliki ne pozna, prav tako pa izvensodne prodaje ne dovoljuje hrvaška ureditev. V okviru magistrske naloge sem analiziral tudi sodno prakso na področju maksimalne hipoteke, pri čemer velja opozoriti na sodbe Vrhovnega sodišča v zvezi s prenosom terjatev in maksimalnih hipotek iz bank na družbo za upravljanje terjatev bank, ki so odstopile od klasičnega stališča sodišč, da je pri prenosu terjatev, nastalih iz temeljnega upniško-dolžniškega razmerja, prehod maksimalne hipoteke izključen. Kljub temu da si je slovenski zakonodajalec vzel zgled predvsem po nemškem in avstrijskem pravu, pa očitno ni prevzel vsega v celoti in v takšnem kontekstu, kot ga razumejo ti pravni redi, zaradi česar je s svojo togostjo povzročil težave gospodarstvu in trgovini med udeleženci v pravnem prometu, ki zaradi nefleksibilnosti ureditve najbolj trpijo. Glede na navedeno in vse predstavljeno v tej nalogi sem mnenja, da je potrebno izboljšati pravne možnosti preoblikovanja maksimalne hipoteke v klasično, hkrati pa urediti možnost razpolaganja s hipoteko tudi po tem, ko ta še ni izbrisana iz zemljiške knjige in bi lahko služila kot nadaljnje zavarovanje za druge terjatve, tako da bi upniku vseeno nudila boljši vrstni red nastanka, kot če bi se ta na novo vpisovala v zemljiško knjigo.
Ključne besede:stvarno pravo, zastavna pravica, maksimalna hipoteka, navadna hipoteka, akcesornost, temeljno upniško-dolžniško razmerje
Kraj izida:[Maribor
Kraj izvedbe:[Maribor
Založnik:M. Samardžija]
Leto izida:2020
Št. strani:77 str.
PID:20.500.12556/DKUM-76425 Novo okno
UDK:347.27(043.3)
COBISS.SI-ID:20072451 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:Q9W8NXMI
Datum objave v DKUM:18.06.2020
Število ogledov:1813
Število prenosov:502
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:22.05.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Hrvaški jezik
Naslov:Maksimalna hipoteka u slovenskom i usporednim pravnim uređenjima sa pregledom sudske prakse
Opis:Predmet proučavanja i analize bila je hipoteka do najvećeg iznosa in sa njom u vezi obična hipoteka bez koje djelotvorne usporedbe i analize ne bi bilo moguče izvesti. Isto tako je bijo predmet ovog rada usmjeren na pronalaženje značajki austrijskog i hrvatskog pravnog uređenja hipoteke i maksimalne hipoteke što je dalje rezultiralo u proučavanju i opisu razlika i sličnosoti izmeđju prije pomenutih pravnih sustava na području instituta maksimalne hipoteke i slovenskog uređenja iste. Ključna razlika je svakako u nedostatku slovenskog pravnog sustava koji ne omogućava oblikovanje maksimalne hipoteke u običnu hipoteku i razpolaganje sa još neizbrisanom hipotekom iz zemljišne knjige i mogučnosti mjenjanja prvenstvenog reda hipoteka. Na drugoj strani pokazuje se njegova prednost na području vansudske prodaje javnobilježničke hipoteke koje austrijsko pravo v takvom obliku ne poznaje a isto tako je ne poznaje hrvatsko uređenje. U okviru zadatka analizirao sam i sudsku praksu na področju maksimalne hipoteke. Pri tome je potrebno upozoriti na sudbe Vrhovnog suda u vezi sa prenosom tražbine i maksimalne hipoteke iz banke na društvo za upravljanje tražbinama banki, koje su odstupile od uobičajnog pogleda suda po pitanju prenosa maksimalne hipoteke pri odstupu tražbine, po pitanju kojeg isti prenosa maksimalne hipoteke nije dopustijo. Slovenski zakonodavac je uzeo primjer svog uređenja po njemačkom i austrijskom pravu ali pri tom nije obuhvatijo cjelokupni kontekst kao što ga zabjilježeni sustavi razumiju i stoga je prouzrokovao sa svojom nefleksibilnošću probleme svojoj privredi i trgovini među učesnicima u pravnom prometu koji zbog neefikasnosti uređenja najviše trpe. S obzirom na sve navedeno i predstavljeno u ovoj zadaći sam mišjenja, da je potrebno unaprjediti mogućnost oblikovanja maksimalne hipoteke u običnu hipoteku a isto tako je potrebno urediti mogučnost razpolaganja sa hipotekom i posle toga kad ta još nije izbrisana iz zemljišne knjige i može poslužiti kao osiguranje za sledjeće tražbine, tako da vjerovniku nudi prvenstveni red bolji nego kad bi isti upisivao novu hipoteku u zemljišnu knjigu.
Ključne besede:stvarno pravo, založno pravo, maksimalna hipoteka, obična hipoteka, ovisnost (akcesornost), temeljni vjerovničko-dužnički odnos


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici