| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Pristop k otroku in mladostniku z mejno osebnostno motnjo
Avtorji:ID Koštomaj, Kaja (Avtor)
ID Stričević, Jadranka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Viher, Monika (Komentor)
ID Šenica, Nina (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Kostomaj_Kaja_2020.pdf (1022,87 KB)
MD5: B22EBDBC03AA60934CF0F24C94FBE303
PID: 20.500.12556/dkum/3e2280a4-a73b-4128-85c9-0acca9a3f92e
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Uvod: Mejna osebnostna motnja je kronična psihiatrična motnja, za katero so značilne čustvena nestabilnost, težave v medosebnih odnosih in nadzoru. Raziskave kažejo, da se lahko mejna osebnostna motnja diagnosticira pred 18. letom starosti in da se pri mladih nadaljuje v odraslo dobo. Med strokovnjaki je danes mejna osebnostna motnja še vedno najbolj stigmatizirana diagnoza med osebnostnimi motnjami pri otrocih in mladostnikih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa smo podatke pridobili s pomočjo vprašalnika, ki ga je rešilo 80 študentov zaključnih letnikov programa zdravstvene nege in 50 medicinskih sester s področja pediatrije. Podatki so bili analizirani s pomočjo Microsoft Excel ter zaradi lažje berljivosti prikazani v odstotkih. Rezultati: Glede na podane rezultate se znanje zdravstvenih delavcev in študentov bistveno ne razlikuje. Pri pristopu smo lahko zaznali odstopanja v znanju tako zdravstvenih delavcev kot študentov. Večina anketiranih je menilo, da je prav, da bi otroku omogočili vso podporo pri neposrednem komuniciranju, pri izpolnjevanju neposrednih nalog in osebnih odgovornosti. Cilj zdravstvene nege in zdravljenja pa je ravno obraten. Vsi stremimo, da bo otrok oz. mladostnik odrasel v samostojno in odgovorno osebo. Razprava: Kljub temu da rezultate ne moremo posploševati, se nam zdi, da so potrebna dodatna izobraževanja v tej smeri. Če želijo medicinske sestre zagotavljati učinkovito nego, se zdi pomembno, da prejmejo boljšo izobrazbo o otrocih in mladostnikih s to motnjo, pa tudi stalno podporo in nadzor, da bi jim pomagali bolje obvladati to težko razvojno skupino.
Ključne besede:otroštvo, adolescenca, osebnostna motnja, zdravstvena nega, pristop
Kraj izida:Maribor
Založnik:[K. Koštomaj]
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/DKUM-76911 Novo okno
UDK:616.89-008.485-053.6:616-083(043.2)
COBISS.SI-ID:30701059 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:KEGQW8XM
Datum objave v DKUM:30.10.2020
Število ogledov:1675
Število prenosov:211
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FZV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:28.07.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Approach to a child and adolescent with borderline personality disorder
Opis:Theoretical background: Borderline personality disorder is a chronical psychiatric disorder characterized by emotional instability, difficulties with interpersonal relationships and control. Researches show that borderline personality disorder might be diagnosed before the age of 18, and might continue into adulthood. Among professionals borderline personality disorder is still the most stigmatized diagnose of children or adolescents. Methodology: In theoretical part we used the descriptive method of work, while in empirical part we obtained the data by means of a questionnaire. The questionnaire was answered by 80 nursing students and 50 pediatric nurses. The data was analyzed using Microsoft Excel and displayed in percentage for easier readability. Results: According to the results, the knowledge of health professionals and students is not significantly different. In the approach, we can detect differences in knowledge of both healthcare professionals and students. Most of the respondents believe that it is right to support children in direct communication, in fulfilling direct tasks and personal responsibilities. But the goal of nursing and treatment is quite the opposite. We all strive that the child or adolescent will grow into an independent and responsible person. Conclusion: Despite the fact that the results mustn't be generalized, we feel the need for further education in this direction. In order for nurses to provide effective medical care, it is important that nurses receive better education about children and adolescents with this disorder, as well as ongoing support and supervision to help them better manage this difficult development group.
Ključne besede:childhood, adolescence, personality disorder, nursing care, approach


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici