| Naslov: | Kazenska ovadba : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje |
|---|
| Avtorji: | ID Tratnik, Blažka (Avtor)
ID Žaberl, Miroslav (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UN_Tratnik_Blazka_2020.pdf (1,12 MB)
MD5: E388A09D4D1122D3D22BD4A33EB519BB
PID: 20.500.12556/dkum/9cdd6e2c-b5a0-4a19-8142-065d51eb4500
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FVV - Fakulteta za varnostne vede
|
|---|
| Opis: | V diplomskem delu smo se osredotočili na institut prve informacije o kaznivem dejanju in v sklopu te, na kazensko ovadbo. Kazenska ovadba v slovenskem kazenskem sistemu predstavlja podatek o dogodku s potencialnimi znaki kaznivega dejanja. Kazensko ovadbo lahko vloži vsak na sodišče, državnemu tožilcu ali policiji. Poznamo več različnih vrst ovadbe in z zakonom urejeno dolžnost podajanja le-te. S prejemom takšne informacije, represivni organi začnejo s svojimi aktivnostmi, morebitno potrebnim poseganjem v človekove pravice in temeljne svoboščine ter posledično s predkazenskim postopkom.
Predkazenski postopek vodi državni tožilec, zato ga imenujemo gospodar postopka oziroma dominus litis. Ob naznanitvi kaznivega dejanja oziroma sprejemu informacije o storjenem kaznivem dejanju, tožilec usmerja in vodi delo policije, z namenom pridobitve zadostnega števila dokazov za začetek kazenskega pregona in ustrezne odločitve o nadaljevanju postopka.
Policija je državni organ, ki je najpogosteje prvi seznanjen s kaznivim dejanjem. Naloga le-te je pridobivanje obvestil in opravljanje preiskovalnih dejanj, s katerimi bo pridobila potrebne dokaze, da se kaznivo dejanje razišče in se odkrije storilec, ob tem pa delovala v skladu s pooblastili.
Kljub pomembnosti kazenske ovadbe, je z njo povezanih kar nekaj dilem in problematik. Med drugim te izhajajo iz zakonske neurejenosti, saj ji Zakon o kazenskem postopku namenja le malo pozornosti. Nejasna definiranost zakonodaje pa vpliva tudi na kvalitetno usmerjanje državnega tožilca, kar negativno učinkuje na organe, ki so odgovorni za kvalitetno izpeljan postopek.
Ureditev zakonodaje, ki se nanaša na kazensko ovadbo, se razlikuje od države do države, zato smo v diplomskem delu opravili primerjavo slovenske zakonodaje z zakonodajo Italije, Nemčije in Francije. |
|---|
| Ključne besede: | diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, zakonska ureditev |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | [B. Tratnik] |
|---|
| Leto izida: | 2020 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2020 |
|---|
| Št. strani: | VI, 41 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-77076 |
|---|
| UDK: | 343.1(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 28988931 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:1BY7V6NV |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 21.09.2020 |
|---|
| Število ogledov: | 1659 |
|---|
| Število prenosov: | 208 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FVV
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
