| Naslov: | Proces soočanja študentov s povratnim kulturnim šokom ob vrnitvi s študija v tujini |
|---|
| Avtorji: | ID Šijanec, Bina (Avtor)
ID Šprajc, Polona (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  MAG_Sijanec_Bina_2020.pdf (1,49 MB)
MD5: 010E50D837D5CE817B53A4A2D8DD800C
PID: 20.500.12556/dkum/38a13d10-cb50-4998-84d7-29430d9cda74
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | FOV - Fakulteta za organizacijske vede
|
|---|
| Opis: | Selitev v tujino zaradi študija ali dela je v današnjem svetu globalizacije med ljudmi vse bolj popularna in podprta s strani vlad, podjetij in različnih organizacij. Kot v drugih evropskih državah je tudi trend med študenti iz Slovenije, da se vse bolj odločajo za vključitev v programe študijskih izmenjav, kot je npr. Erasmus+. Mednarodna mobilnost študentov, s ciljem izboljšanja učnih kompetenc, povečanja zaposljivosti, medkulturne zavesti, iniciativnosti in podjetništva, samozavesti in samospoštovanja, izboljšanja jezikovnih sposobnosti, aktivnejšega sodelovanja v družbi ter povečanja motiviranosti za nadaljnje formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje po opravljeni mobilnosti, pa s seboj nemalokrat prinaša tudi grenko izkušnjo povratnega kulturnega šoka. Študentje, ki se ob povratku v domače okolje soočajo s težavami pri ponovnem prilagajanju domači kulturi, so večinoma prepuščeni sami sebi, kar za posledico lahko prinaša neizkoriščen potencial dodane vrednosti mednarodnih izkušenj in t. i. »beg možganov«. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako se slovenski študentje, ki se po študiju v tujini vrnejo v Slovenijo, soočajo s povratnim kulturnim šokom in kako lahko lokalno okolje vpliva na lažje prilagajanje študentov domačemu okolju ob vrnitvi. V raziskavi so najprej podana teoretična izhodišča glede obravnavane tematike, v empiričnem delu pa je uporabljena tehnika spletnega anketnega vprašalnika med slovenskimi študenti, ki so se vrnili v Slovenijo po študiju v tujini. Na vzorcu (n = 122) smo ugotovili, da slaba polovica (46 %) slovenskih študentov nima težav pri ponovnem prilagajanju, medtem ko 23 % ponovno prilagajanje ocenjuje kot težko oziroma zelo težko. Večina študentov ni izbrala nobene pomoči za lažje ponovno prilagajanje domači kulturi, bi pa jo izbrali, če bi bila na voljo (predvsem brezplačno). Raziskava je pokazala, da poleg samoiniciativnosti študenta pri ponovnem prilagajanju pomembno vlogo igrajo podporne institucije, tako matična univerza kot lokalna skupnost in podjetja. V ta namen je bil izdelan model soočanja s povratnim kulturnim šokom, ki zajema priporočene aktivnosti posameznika, univerze in lokalnega okolja. |
|---|
| Ključne besede: | povratni kulturni šok, mednarodna mobilnost študentov, ekspatriat |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Leto izida: | 2020 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-77198 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 35397635 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:TCQCS4WY |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 03.11.2020 |
|---|
| Število ogledov: | 922 |
|---|
| Število prenosov: | 95 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FOV
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
