| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Einfluss der Musik auf die Stimmung von Testpersonen und ihre emotionale Bewertung von deutschen Wörtern
Avtorji:ID Plemenitaš, Sergeja (Avtor)
ID Petrič, Teodor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Plemenitas_Sergeja_2020.pdf (1,35 MB)
MD5: 620E75E3FDC294FFE9BD3D948F6008D9
PID: 20.500.12556/dkum/1f6c2ee2-ef51-4f69-8a42-782b34f47ada
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:In der vorliegenden Magisterarbeit wird das Thema Einfluss der Musik auf die Stimmung der Testpersonen und die stimmungsinduzierte Bewertung deutscher Wörter experimentell untersucht. Im theoretischen Teil der Magisterarbeit werden zunächst Musik und Sprache als Kommunikationsmittel, Parallelen zwischen denen beiden Systemen und die Wirkung von Musik auf den Menschen beschrieben. Eingehender werden einige einflussreiche theoretische Ansätze zur Beschreibung und Einordnung von Emotionen behandelt. Musik kann diese gemischten Gefühle auslösen. Im Weiteren werden Auffassungen zur Emotionswahrnehmung und Emotionsinduktion behandelt. In diesem Zusammenhang werden auch die sogenannten „Chills“ besprochen, die durch Musik ausgelöst werden. In Bezug auf Sprache werden emotionale Konnotationen und Emotionseffekte in der Erst- und Zweitsprachenverarbeitung besprochen. In diesem Zusammenhang wird eine weit verbreitete Hypothese aufgegriffen, die bei zwei- oder mehrsprachigen Personen relevant erscheint: gemäß der Defizitätshypothese, diskutiert in Conrad et al. (2011), werden fremdsprachliche Ausdrücke seichter verarbeitet als erstsprachliche. Wir gingen in Anschluss an Sereno et al. (2015) im empirischen Teil der Magisterarbeit der Frage nach, wie die lexikalischen Entscheidungen über positiv, negativ oder neutral geladene Wörter durch die Stimmung der Versuchspersonen beeinflusst wird. Zu diesem Zweck wurden 32 slowenischen Versuchspersonen einem Musikinduktionsexperiment mit deutschen Wörtern unterworfen, die zuvor von deutschen Muttersprachlern emotionell bewertetet worden waren (Droit-Volet et al., 2013). Die Stimmung der Probanden sollte in unserem Experiment, entsprechend der englischsprachigen Vorlage in Sereno et al. (2015) durch verschiedene Arten von Musik induziert oder beeinflusst werden. Die Stimmung der Probanden, die entweder positive oder negative Musik zu hören bekamen, wurde während des Experiments prä- und postmusikalisch durch Befragung ermittelt. Die folgenden Annahmen sollten mit Hilfe des Experiments überprüft werden: Nach positiver Musik steigen die Stimmungswerte der Probanden (H1: postmusikalisch höhere emotionale Valenz als prämusikalisch), nach negativer Musik sinken sie dagegen (H2: postmusikalisch niedrigere Valenzwerte als prämusikalisch). Musik, sowohl positive als auch negative Musik, wirkt stimulierend auf die Probanden, was an höheren Intensitätswerten erkennbar ist (H3). Wörter mit ausgeprägter emotionaler Valenz beschleunigen die Reaktion der Probanden, Wörter mit geringerer emotionaler Valenz verzögern sie dagegen (H4). Wörter mit höherer emotionaler Intensität beschleunigen die Reaktion der Probanden, Wörter mit geringerer emotionaler Intensität verzögern sie dagegen (H5). Wörter mit ausgeprägter emotionaler Valenz werden häufiger richtig erkannt als neutral bewertete Wörter (H6). Wörter mit höherer emotionaler Intensität werden häufiger richtig erkannt als neutral bewertete Wörter (H7). Die Ergebnisse der Reaktionszeit bestätigen frühere (a) Demonstrationen einer Interaktion zwischen der Emotionalität eines Wortes und seiner Häufigkeit, (b) dass Wörter mit höheren Intensitätswerten häufiger korrekt erkannt werden als neutrale Wörter (H7), und (c) zumindest tendenziell langsamere Reaktionen der Versuchspersonen bei neutralen Wörtern im Vergleich zu positiv oder negativ geladenen Wörtern (H4). Die Ergebnisse zeigen, im Gegensatz zu unserer Annahme und den Ergebnissen in Sereno et al. (2015), keine signifikante Wechselwirkung zwischen der Stimmung der Teilnehmer und der Emotionalität der Wörter. Leider war der musikalische Effekt auf die Stimmung der Versuchspersonen und die lexikalischen Urteile in unserer Untersuchung kleiner als gemäß der Studie von Sereno et al. (2015) zu erwarten war. Zu den möglichen Ursachen für die Nicht-Bestätigung einiger Hypothesen zählen wir die geringe Teilnehmerzahl in unserem Experiment, die Auswahl des sprachlichen und musikalischen Materials.
Ključne besede:Musik, Sprache, Konnotation, Intensität, Hochfrequenzwörter, Niederfrequenzwörtern, Entscheidungsreaktionszeit, emotionale Valenz, emotionale Intensität, Stimmung, Valenz der Stimmung, Intensität der Stimmung, Reiz, deutsches Wort, Pseudowort.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[S. Plemenitaš]
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/DKUM-77614 Novo okno
UDK:811.112.2\'24:78(043.2)
COBISS.SI-ID:31886851 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:2DTKI8OU
Datum objave v DKUM:09.10.2020
Število ogledov:1325
Število prenosov:104
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:07.09.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Vpliv glasbe na razpoloženje preizkusnih oseb in njihovo čustveno vrednotenje nemških besed
Opis:Magistrsko delo se osredotoča na domnevo, po kateri glasba vpliva na razpoloženje preizkusnih oseb in njihovo čustveno vrednotenje nemških besed. Teoretični del predstavlja osnovo, na kateri je zgrajeno magistrsko delo. Najprej sta glasba in jezik predstavljena kot sredstvo komunikacije. Samo občutenje za glasbo se običajno dogaja pasivno. Čeprav se ne zavedamo, da poslušamo glasbo, se naše telo na to še vedno odziva. Opisane so vzporednice med glasbo in jezikom. V tem poglavju je prav tako omenjeno, kako so spomini enako pomembni kot glasbeni dogodki, ki vzbujajo čustva. Različne raziskave kažejo, da je glasba med drugim tako pomembna zato, ker poslušanje glasbe vpliva na številne dele možganov, kjer sproži in ustvari povezave. V naslednjih treh poglavjih so opisana čustva. So pomemben del tega, kdo smo in kako preživimo. Gre za kompleksna čustvena stanja, ki vodijo do fizičnih in psiholoških reakcij, ki vplivajo tako na mišljenje kot na vedenje. Preučevanje čustev je eno najbolj zapletenih poglavij v zgodovini psihologije. V poglavju 2.6 sta definirana izraza čustveno zaznavanje in čustvena indukcija. V poglavju 2.8 so opisane čustvene konotacije. Njihovo razumevanje je ključnega pomena za razumevanje, urejanje in sporočanje lastnih čustev. Raziskovalci so preučili interakcijo med čustvom in pogostnostjo (frekvenco) besed. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so čustvene reakcije pri ženskah intenzivnejše kot pri moških. V predzadnjem poglavju so prikazani učinki pri obdelavi prvega in drugega jezika. V zadnjem poglavju teoretičnega dela je navedenih sedem hipotez, ki so nato v empiričnem delu podrobneje opisane in preizkušene v posebej pripravljenem eksperimentu, ki se je po zasnovi zgledoval po tistem v članku Serena in sod. (2015). V drugem delu magistrskega dela je temeljito predstavljen eksperiment. V našem poskusu je razpoloženje preizkusnih oseb temeljilo na predlogi glasbe, in sicer nas je zanimalo, kako lahko različne vrste glasbe vplivajo na razpoloženje ali ga povzročijo. V eksperimentu so bili uporabljeni (Sereno in sod., 2015): (a) veseli ali vedri zvočni glasbeni odlomki, (b) žalostni ali resno zveneči glasbeni odlomki. Razpoloženje oseb je bilo med poskusom dvakrat preverjeno z vprašanjem, ali je razpoloženje oseb pred poslušanjem glasbe na podobni ravni in ali je po predvajani (negativni ali pozitivni) glasbi različno. Zanima nas torej, ali je glasba spremenila njihovo razpoloženje – posledično pa raven čustvenega vrednotenja besed). Cilj je bil preveriti domnevo, ali sta čustvena intenzivnost besede in pogostost njene uporabe (domačnost) povezana in ali se to odraža tudi v hitrosti reakcij (reakcijski čas). Drugi cilj je bil vzpostaviti razmerja med (induciranim) razpoloženjem in ocenjevanjem čustveno nabitih besed, tj. z veselo glasbo bolj pozitivno ocenjevanje (čustvena valenca) in intenzivnejše razvrščanje (čustvena intenzivnost, vzburjenost) čustveno nabitih besed in obratno z žalostno ali resno glasbo. Rezultati reakcijskega časa potrjujejo prejšnje (a) dokaze interakcije med čustvenostjo besede in njeno pogostostjo, (b) da so besede z višjo vrednostjo intenzitete pogosteje pravilno prepoznane kot nevtralne besede (H7) in (c) vsaj težnjo k počasnejšim reakcijam preizkušancev za nevtralne besede v primerjavi s pozitivno ali negativno nabitimi besedami (H4). Rezultati v nasprotju z našo predpostavko in z rezultati v Sereno in sod. (2015) kažejo, da ni pomembne interakcije med razpoloženjem udeležencev (tj. odvisno od pozitivne ali negativne glasbe) in čustvenostjo besed. Na žalost je bil glasbeni učinek na razpoloženje preizkušancev in leksikalne presoje pri našem eksperimentu manjši kot pri omenjeni študiji. Možni razlogi, da nekatere domene niso bile potrjene, so majhno število udeležencev eksperimenta, izbor jezikovnega in glasbenega gradiva in morda tudi sama izvedba eksperimenta.
Ključne besede:Jezik, glasba, konotacije, čustvena valenca, čustvena intenzivnost, besede z visoko frekvenco, besede z nizko frekvenco, reakcijski čas odločitve, razpoloženje, valenca razpoloženja, intenzivnost razpoloženja, dražljaj, nemška beseda, glasbeni učinek, psevdo besede.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici