| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Interculturality in milena michiko flašars roman ich nannte ihn krawatte
Avtorji:ID Repnik, Marko (Avtor)
ID Kondrič Horvat, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Repnik_Marko_2020.pdf (1,41 MB)
MD5: 0C39FF8881E8B28DE2FB8C512EECE6BA
PID: 20.500.12556/dkum/09895654-0b8b-435f-bd6f-54a04853c4a0
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Das Thema der Diplomarbeit ist die Analyse von interkulturellen Elementen, die im Roman Ich nannte ihn Krawatte der österreichisch-japanischen Schriftstellerin Milena Michiko Flašar vorkommen. Der Protagonist Taguchi Hiro ist ein Hikikomori, welcher sich nach zwei Jahren, die er eingesperrt in seinem Zimmer verbrachte, wieder in die Gesellschaft begibt. Er lernt einen älteren Mann kennen, der Ohara Tetsu heißt, sie treffen sich über mehrere Monate auf einer Bank im Park. Durch ihre Treffen werden sie zu Freunden und erzählen sich Geschichten aus ihrem Leben. Man erfährt, dass Ohara vor einiger Zeit seine Arbeit verloren hat, er erzählt seiner Frau Kyoko nichts davon. Nach mehreren Monaten des Treffens im Park, bereiten sie sich gegenseitig vor sich ihren Problemen zu stellen und sich in die Gesellschaft wieder einzuschließen. Ohara kommt aber nicht mehr in den Park. Taguchi erfährt nach einiger Zeit, dass Ohara auf dem Weg nach Hause einen Herzanfall erlitten hat und gestorben ist. Diese Nachricht erschüttert Taguchi, er kommt nach Hause, wo er das erste Mal nach mehr als zwei Jahren mit seinen Eltern am selben Tisch sitzt und mit ihnen spricht. Im Roman stechen besonders die Motive des Selbstmordes und des Hikikomori, welcher für die japanische Kultur einzigartig ist. Durch eine genauere Analyse wird festgestellt, dass beide Phänomene vor allem für die japanische Gesellschaft und nicht für die westliche typisch sind. Besonders interessant ist das Motiv des Selbstmordes, welches durch die Geschichte in beiden Kulturen ziemlich anders wahrgenommen wird und noch heute ziemlich unterschiedlich behandelt wird.
Ključne besede:Schlüsselwörter: Interkulturalität, Kultur, Hikikomori, Selbstmord, japanische und westliche Kultur.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Repnik]
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/DKUM-77726 Novo okno
UDK:821.112.2(436).09(043.2)
COBISS.SI-ID:104884227 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:SLPNEAMA
Datum objave v DKUM:14.04.2022
Število ogledov:1114
Število prenosov:50
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:11.09.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Intercultural elements in milena michiko flašars novel ich nannte ihn krawatte
Opis:Tema diplomskega dela je analiza medkulturnih elementov v romanu Klical sem ga kravata avstrijsko-japonske pisateljice Milene Michiko Flašar. Protagonist Taguchi Hiro je hikikomori, kateri se po dveh letih, ki ju je preživel v svoji sobi, znova vrne v družbo. Spozna starejšega gospoda Ohara Tetsu, s katerim se skozi več mesecev srečujeta na klopi v parku. Skozi njuna srečanja postaneta prijatelja in si pripovedujeta zgodbe iz svojega življenja. Izvemo, da je Ohara pred nekaj časa izgubil službo, česar pa ne pove svoji ženi Kyoko. Več mesecev se srečujeta v parku, dokler končno drug drugega ne pripravita do tega, da se soočita s svojimi težavami ter se vrneta v družbo. Vendar se Ohara ne vrne v park. Taguchi čez nekaj časa izve, da je Ohara na poti domov zaradi srčnega napada umrl. Novica ga pretrese, vrne se domov, kjer prvič po dveh letih sede k mizi s starši in se z njima pogovarja. V romanu posebej izstopata motiv samomora ter za Japonsko značilen pojav - hikikomori. Z natančno analizo smo ugotovili, da sta ta pojava značilna predvsem za Japonsko in ne za zahodno kulturo. Zanimiv je zlasti motiv samomora, ki je skozi zgodovino v obeh kulturah precej različno razumljen in se še danes v obeh kulturah obravnava nekoliko drugače.
Ključne besede:Ključne besede: medkulturnost, kultura, Hikikomori, Samomor, japonska in zahodna kultura.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici