| Opis: | Namen naloge je definirati labirint kot fizično strukturo kot tudi njegovo simbolno uporabo. Z analizo izbranih del bom ugotovila, kakšen pomen ima labirint oziroma kakšen je njegov simbol ter kako se je njegova funkcija spreminjala čez leta.
V raziskavo sem vključila štiri različno dolga dela, kratka dela in romane, ki jim je na prvi pogled skupno le eno – labirint. Z analizo avtorjev, njihovih literarnih del in življenjepisov bom ugotavljala, kakšno vlogo ima labirint in ali lahko najdemo podobnosti z realnim življenjem.
Da bi razumeli pomen labirinta, moramo razumeti pomen nekaterih izrazov in zakaj je labirint postal tako priljubljen v določenem literarnem slogu, to je magičnem realizmu. Čeprav je bil najprej povezan z umetnostjo, se je kmalu začel uporabljati v literaturi, da bi na čaroben, izjemen način opisal vsakdanje stvari.
Besedo labirint lahko najdemo v številnih civilizacijah po vsem svetu, na primer pri Grkih, Rimljanih, Skandinavcih, Egipčanih itd. Pomen ni vedno isti, je pa pomen zelo podoben. O namenu labirinta ne moremo razpravljati, če ne razložimo najbolj znane zgodbe, mita o Minotavru.
Simbolični pomen Minotavra v zgodbi je jasen, predstavlja zapor, vendar to ni edini pomen, ki ga ima lahko labirint. Čeprav ne moremo biti prepričani, kakšen je bil prvoten namen ljudi, ki so jih gradili in risali, lahko domnevamo, da so bili narejeni zato, da bi zaščitili določene ljudi, zajeli sončno energijo, celo da bi prinesli lepo vreme, uporabljal se je v igrah in plesih. Dandanes je to orodje, ki pomaga pacientom, da se duhovno zdravijo in se jim povrne duševno moč. Pomen, ki nas najbolj zanima, je simbolni pomen v literaturi. Glede na vsa analizirana dela ter pridobljeno in analizirano literaturo sem lahko ugotovila, da se labirint uporablja ne le kot struktura, iz katere je treba najti pot, ampak tudi, da je za namene literature dovolj, da se v njem izgubimo. Predstavlja grobnico, kjer lahko počivamo v miru. Sprejemanje odločitev, katero pot ubrati v labirintu, pa je podobno odločanju v našem vsakdanjem življenju.
Zanimivo je, da so bili labirinti v literaturi najdeni že v srednjeveških rokopisih, v katerih so izstopali trije klasični avtorji: Vergil, Ovid in Plinij Starejši. Definirali so labirint za sodobne pisatelje. Avtorji, ki so bili izbrani v mojem delu, Jorge Luis Borges, J. K. Rowling, James Dashner in Guillermo del Toro, so svoje ideje o labirintu vključili s sodobnim zasukom, zaradi česar je branje zanimivo in bralec razišče več možnosti, preden zaključi branje. Tradicionalno so pomešali s sodobnim, da bi se približali vsakdanjemu življenju, zato se bralec lahko poistoveti z glavnim junakom, sanja ali pobegne od resničnosti.
Izbrana dela se začnejo z opisom avtorjev, sledi kratka obnova izbranih del in nenazadnje posamična analiza. Kasneje je poudarek na labirintu in njegovem pomenu v izbranih delih. Sklepamo lahko, da smo tako bralci kot tudi liki postavljeni na pot izbranih del. Fizični labirint v delu in konceptualni labirint se prepletata in lahko bralca zmedeta, toda podana je ravno pravšnja količina dejstev, da bralec ostane radoveden in tako nadaljuje z branjem. Avtorji so poskrbeli, da se bralec lahko identificira z glavnim junakom ali še bolje, da lahko začuti njegovo bolečino, poskuša z njimi rešiti skrivnost in poskuša najti pot iz labirinta, ne da bi vedel, da vsi labirinti niso namenjeni temu, da se jih reši. Prav tako se vsak izhod iz labirinta ne konča srečno in včasih se je treba preprosto izgubiti, da bi našli izhod.
Pomen labirinta se torej skozi leta ni bistveno spremenil. Ostal je simbol občudovanja za vsakogar, ustvarjalca, bralca ali sprehajalca. |
|---|
