Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja

Mehle, Dejan

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Avtorji:	ID Mehle, Dejan (Avtor) ID Senčur Peček, Darja (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Mehle_Dejan_2021.pdf (848,04 KB) MD5: 39D5980A51E3F726960AAF202E3CED42 PID: 20.500.12556/dkum/503623db-f030-4ddf-8f9d-907ea51a29fc
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	PF - Pravna fakulteta
Opis:	V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Ključne besede:	preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Kraj izida:	Maribor
Leto izida:	2021
PID:	20.500.12556/DKUM-78727
COBISS.SI-ID:	53812739
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:BP4PYOTU
Datum objave v DKUM:	02.03.2021
Število ogledov:	1603
Število prenosov:	218
Metapodatki:
Področja:	PF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	15.02.2021

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Social media impact on labour relations
Opis:	The master's thesis deals with various legal aspects of social media and their impact on employment relationships. Nowadays, social networks are increasingly used for employment purposes, which serve as a source of information to background check candidates. In such way, employers want to check the suitability of candidates and protect themselves from possible harm to business reputation, nevertheless there exist a possibility of unjustified processing of personal data and excessive invasion of candidates' privacy, so the admissibility of such background checks must be considered in each individual case. The inclusion of social networks in the work process raises the issue of the admissibility of the employer’s requests to use the social media as one of the employees’ employment obligations, which will generally depend on the nature of the work performed by the employee. On the other hand, if such requirement is not met the imposition of such obligations would not be possible. One of the important aspects is also the employer's monitoring over the use of social media and the associated expected privacy of the employee. The case law of the European Court of Human Rights gives us some answers in defining the admissible monitoring of an employer, especially in the Barbulescu judgment, which sets restrictions on employer’s permissibility on monitoring as well as sets out the guidelines that employers must follow while monitoring the social media of their own employees. A specific role is also intended for posts of employees on their social media networks. For employer, the most problematic are the social media posts of employees that indicate the harm of the business reputation or a violation of work obligations, so the employer will in principle want to sanction them, most often by terminating the employment contract. On the other hand, while regarding the social media posts of the employees, the emphasis should be put at the protection of the freedom of speech, as well as in the case of disclosure of information in the public interest, the protection of whistleblowers. The master's thesis includes various international sources, analysis of foreign and Slovenian legal regulations and corresponding case law.
Ključne besede:	pre-employment screening of candidates, processing of personal data, workplace obligations, monitoring at workplace, protection of privacy, prohibition of gross misconduct, freedom of speech, termination of employment contract, whistleblowing

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj