| Naslov: | Pinocembrin iz medu kot potencialni lovilec kemijskih karcinogenov - računalniški pristop : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje |
|---|
| Avtorji: | ID Vtič, Urška (Avtor)
ID Bren, Urban (Mentor) Več o mentorju... 
ID Furlan, Veronika (Komentor) |
|---|
| Datoteke: |  VS_Vtic_Urska_2021.pdf (2,38 MB)
MD5: BB0EDFA21EB853047EAA97F3B4F0C6DA
PID: 20.500.12556/dkum/c68bb5d0-d077-427e-9579-63ca11f9423a
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
|
|---|
| Opis: | V diplomskem delu smo preučevali pinocembrin iz medu v vlogi lovilca končnih kemijskih karcinogenov s pomočjo kvantnomehanskih simulacij. Obravnavali smo devet končnih kemijskih karcinogenov: 2-cianoetilen oksid, aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksid, β-propiolakton, etilen oksid, kloroetilen oksid, glicidamid, propilen oksid, stiren oksid in vinil karbamat epoksid.
S pomočjo kvantnomehanskih simulacij z metodo Hartree-Fock, ki smo jih izvedli s programom Gaussian 09 na gruči računalnikov VRANA, smo izračunali aktivacijske proste energije pri treh različnih fleksibilnih baznih setih HF/6-31G(d), HF/6-31+G(d,p) in HF/6-311++G(d,p), ob uporabi dveh različnih modelov implicitnih topil.
Grafični rezultati dokazujejo, da reakcije alkilacije med pinocembrinom in devetimi končnimi kemijskimi karcinogeni potekajo po mehanizmu nukleofilne substitucije SN2.
Aktivacijske proste energije za reakcije alkilacije med kemijskimi karcinogeni in pinocembrinom, pridobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, pa smo primerjali z eksperimentalnimi vrednostmi aktivacijskih prostih energij med identičnimi karcinogeni in gvaninom - najreaktivnejšo bazo DNK. Na podlagi primerjave z gvaninom smo lahko določili, kako dober lovilec kemijskih karcinogenov je pinocembrin. Ugotovili smo, da pinocembrin predstavlja enakovredno učinkovit lovilec kemijskih karcinogenov v primeru etilen oksida, kloroetilen oksida in glicidamida kot gvanin, saj so izračunane aktivacijske energije podobne eksperimentalnim vrednostim za reakcije z gvaninom. V primeru 2-cianoetilen oksida, AFB1 ekso-8,9-epoksida, propilen oksida in stiren oksida pa pinocembrin ne more učinkovito zaščititi našega dednega materiala, saj je aktivacijska prosta energija pri omenjenih karcinogenih višja od eksperimentalno določene vrednosti za reakcije teh karcinogenov z gvaninom. Pinocembrin predstavlja bolj učinkovit lovilec le v primeru β-propiolaktona in vinil karbamat epoksida, kjer sta bili aktivacijski prosti energiji nižji kot v primeru reakcije z gvaninom. |
|---|
| Ključne besede: | pinocembrin, med, flavonoidi, kemijski karcinogeni, aktivacijska prosta energija, kvantnomehanski izračuni |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Kraj izvedbe: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [U. Vtič] |
|---|
| Leto izida: | 2021 |
|---|
| Št. strani: | X, 28 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-80135 |
|---|
| UDK: | 615.277.041(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 77928195 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 22.09.2021 |
|---|
| Število ogledov: | 943 |
|---|
| Število prenosov: | 120 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | KTFMB - FKKT
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
