| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Raumkonstruktionen im Roman Magdalena Sünderin (1995) von Lilian Faschinger
Avtorji:ID Duh, Nike (Avtor)
ID Birk, Matjaž (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Duh_Nike_2021.pdf (924,41 KB)
MD5: 5AE57E9C65AA2495AF85473D0B61F515
PID: 20.500.12556/dkum/fc40f505-37ce-4107-b834-c46e296b164a
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Aus der einschlägigen Literatur der raumbezogenen Literaturwissenschaft ist ersichtlich, dass diese kein einheitliches Analyseschema für narrative Werke hervorbringt. Es gibt viele Theorien, mit denen der Raum in literarischen Werken untersucht werden kann, jedoch werden dabei oft die Ansätze außer Acht gelassen, die auf soziologischen Raumtheorien basieren. Letztere schließen in die Untersuchungen auch reale Räume ein, nicht nur fiktionale. Mit Hilfe der Modelanalyse Stephan Günzels (2016), die auf der Theorie des Soziologen Henri Lefebvre (1901–1991) und des amerikanischen Geographen Edward W. Soja (1940–2015) basiert, wurde eine Raumanalyse des literarischen Werks Magdalena Sünderin (1995) der Kärntener Autorin Lilian Faschinger (1950) vorgenommen. Mit Hilfe ausgesuchter Untersuchungsaspekte des Schemas nach Günzel, wurde eine Erst- und Zweitraum Analyse der Geschichte ausgeführt. Dabei wurde der Fokus auf die Raumkonstruktion der in der erzählten Geschichte vorkommenden städtischen und ländlichen Räume gelegt. Denn die erzählte Geschichte spielt sich, so wie das Leben der Autorin selbst, in vielen verschiedenen Orten ab. Durch die Raumanalyse des Werks wurde offenbart, dass die ländlichen Räume in der Geschichte einen höheren Stellenwert für die Identitätskonstruktion der Hauptprotagonistin tragen als städtische.
Ključne besede:Lilian Faschinger, Henri Lefebvre, Edward Soja, Stephan Günzel, raumbezogene Literaturwissenschaft, Raumanalyse eines literarischen Werks, Magdalena Sünderin (1995)
Kraj izida:Maribor
Založnik:[N. Duh]
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/DKUM-80379 Novo okno
UDK:811.112.2-311.2.09(043.2)
COBISS.SI-ID:77309955 Novo okno
Datum objave v DKUM:29.09.2021
Število ogledov:727
Število prenosov:82
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:10.09.2021

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Konstrukcije prostora v romanu Lilian Faschinger Magdalena Grešnica (1995)
Opis:Po »prostorskem obratu« v 80. letih 20. stoletja so se začele množiti raziskave na temo prostora v številnih znanostih. Raziskovanju prostorov se je pridružila tudi literarna veda, saj književna dela nudijo možnost za obširne in poglobljene raziskave prostorov, tako domišljijskih kot tudi realnih. Pri poskusih prostorske analize literarnih del se pojavi problem, da za slednje ni izoblikovanih natančnih shem oz. modelov. Stephan Günzel (2016) je naredil prvi korak v smeri poenotenega modela analiziranja pripovednih del, in sicer z objavo vzorčne analize pravljične zgodbe Der Sandmann (slov. Peskar, 1816) E. T. A. Hoffmanna. Njegova analiza primera temelji tako na teoriji francoskega sociologa Henrija Lefebvra (1901–1991) kot tudi na teoriji ameriškega geografa Edwarda W. Soje (1940–2015). Medtem ko Lefebvre prostor dojema v treh oblikah, in sicer kot »prostorsko prakso«, »reprezentacijo prostora« in »reprezentacijski prostor«, je Soja, izhajajoč iz Lefebvrove teorije, razvil koncept prvega, drugega in tretjega prostora (t. i. 'Erst-', 'Zweit-' in 'Drittraum'), s čimer je Lefebvrovo teorijo nadgradil in jo tako tudi populariziral (gl. Soja 1996: 6; Juvan 2013: 8–9; Lefebvre 2015: 333). Na temo prostorskih teorij v literarni znanosti je bilo sicer napisanih že mnogo razprav, vendar je le redko v literarni vedi obravnavana tudi prostorska teorija, ki temelji na socioloških izhodiščih, ki vključujejo realne prostore. Takšen primer je model S. Günzla za prostorsko analizo pripovednih del.
Ključne besede:Lilian Faschinger, Henri Lefebvre, Edward Soja, Stephan Günzel, prostorska literarna veda, literarne konstrukcije prostora, Magdalena Sünderin (1995)


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici